»Nacionalni sistemi preverjanja skladnosti vozil z zakonodajo so zatajili, zato bomo v bodoče preverjali, ali delujejo tako, kot bi morali,« je napovedala evropska komisarka za industrijo Elzbieta Bienkowska. Kako naj bi nadzor deloval, ali bo za to potreben nov nadnacionalni nadzornik ali ne, je še prezgodaj govoriti. Tudi zato, ker na terenu in med vsemi vpletenimi še preverjajo, kakšna je dejanska situacija. Znano pa je, da bodo morale po novem države med seboj izmenjevati podatke o testih vozil. Več podrobnosti naj bi bilo znanih decembra, ko namerava komisija predstaviti podrobnosti načrta.
Komisarka Bienkowska se te dni mudi v Berlinu, kjer se je sestala tako s predstavniki koncerna VW, ki mora še v novembru komisiji predati poročilo o razsežnostih in posledicah izpušne afere v EU, kot tudi z ministroma za gospodarstvo in promet Sigmarjem Gabrielom in Alexandrom Dobrindtom. Po mnenju komisarke komisiji ne gre zgolj za to, da VW plača odškodnino za povzročeno škodo, ampak da izboljšajo delovanje celotnega sistema.
VW ni edini, ki zavaja
Ta očitno ne deluje najbolje, pri čemer velja takoj dodati, da VW še zdaleč ni edini proizvajalec vozil, ki zavaja pri ocenah porabe goriva – neodvisni testi so odstopanja tudi v višini več deset odstotkov odkrili pri številih proizvajalcih. V VW so po lastnih navedbah ugotovili odstopanja pri meritvi porabe goriva in posledično izpustih ogljikovega dioksida pri 800.000 vozilih, od tega tudi pri 98.000 bencinskih. Najnovejše ugotovitve bodo VW znova spravile ob nekaj sto milijonov evrov zaradi davčnih doplačil. Minister Dobrindt kupcem zagotavlja, da jih nova afera ne bo udarila po žepu.
Kot vse kaže, bi se iz afere Dizelgate lahko za kupce jeklenih konjičkov, pa tudi za okolje, izcimilo vsaj nekaj dobrega – realnejši podatki o porabi goriva. V nemški okoljski organizaciji Deutsche Umwelthilfe so, spodbujeni z izpušno afero VW, izračunali, da pri desetih najbolj priljubljenih modelih osebnih vozil dejanska poraba goriva od tiste, ki jo navaja proizvajalec, v povprečju odstopa za kar 42 odstotkov. To ne predstavlja zgolj oškodovanja potrošnikov, ampak tudi proračunov. Nemčija naj bi bila lani tako ob 1,8 milijarde evrov davčnih prihodkov, so izračunali v omenjeni organizaciji. Organizacija je za testiranja najela švicarske strokovnjake. Kot so pojasnili, so jih številni nemški in evropski izvajalci tovrstnih testov zavrnili, ker da bi lahko pristali na črnem seznamu in jih industrija ne bi več najemala.
