Rak pljuč, ki je ena najpogostejših vrst raka, nastane zaradi nenadzorovane rasti rakavih celic v dihalih, najpogosteje se začne v tkivu pljuč. V Sloveniji je po pogostosti zbolevanja na četrtem mestu in glavni krivec za smrt pri vseh bolnikih z rakom. Vsako leto na novo zboli približno 1200 ljudi, med njimi je tretjina žensk. Do nedavna so bile možnosti zdravljenja raka pljuč močno omejene in je petletno preživetje bolnikov znašalo le okoli 12 odstotkov, po letu 2005 pa je zaradi napredka medicine in učinkovitih tarčnih zdravil med obolelimi opazen porast preživetij.
Kar 80 odstotkov pljučnih rakov nastane zaradi kajenja. V cigaretnem dimu je namreč približno 4000 strupenih snovi, od katerih jih je veliko rakotvornih. Lahke cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina niso nič manj nevarne, opozarjajo v sekciji za raka pljuč pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, kjer novembra že leta obeležujejo mesec ozaveščanja o pljučnem raku pod geslom »Ne zasenči svoje usode!«. Na drugo mesto dejavnikov tveganja uvrščajo izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest. Čas od izpostavljenosti do pojava bolezni lahko traja tudi do štiri desetletja. Pomembna sta tudi vrsta dela in bivanje v onesnaženem okolju, na primer delo v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji, zlasti nevarna pa je kombinacija kajenja in izpostavljenosti azbestu ali radonu. Nekadilci najpogosteje zbolijo za žlezno obliko nedrobnoceličnega raka.
Zgodnja diagnostika
Raki pljuč so zelo agresivni, hitro rastejo in jih je težko odkriti v zgodnjem stadiju bolezni. V začetnem stadiju običajno ne povzročajo težav in tako je pri večini bolnikov, okoli dveh tretjinah, bolezen odkrita v napredovalem stadiju bolezni. Zato je treba ob težavah, kot so kašelj, sprememba karakterja kroničnega kašlja, bolečine v prsnem košu, utrujenost, hujšanje in občasno krvavo obarvan izmeček, zlasti pri kadilcih, takoj k zdravniku. Čas med prvimi težavami in postavitvijo diagnoze je namreč pri pljučnem raku predolg, preveč časa se izgubi predvsem pred prvim obiskom zdravnika pa tudi pred napotitvijo bolnika na specializirane preglede, kjer pa diagnostika praviloma steče zelo hitro.
V primerih, ko se pljučnega raka odkrije dovolj zgodaj in se začne takojšnje zdravljenje, imajo s tarčnimi zdravili bolniki približno 60-odstotne možnosti za dolgotrajno preživetje, pri nekaterih rakih pa je s tarčnimi zdravili mogoče doseči tudi večletne zazdravitve bolezni. Ti bolniki se lahko vrnejo na delo in kakovostno živijo tudi s to težko boleznijo. Z razpoznavo novih tarč in uvedbo novih bioloških zdravil, kot je imunoterapija, naj bi se možnosti zdravljenja raka pljuč v naslednjih letih še bistveno izboljšale, napovedujejo strokovnjaki. av
