»Zaradi sprejetja zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, že drugega, ki je nastrojen proti GSO, se je letos polemika o tem vprašanju ponovno obudila. Kmetijski minister Dejan Židan je sprejetje zakona utemeljil s socio-ekonomskimi razlogi. Javno mnenje je proti GSO, zato lahko Slovenija to upošteva pri prepovedi gojenja. Ker je bilo to izhodišče celotne razprave o zakonu, sva s kolegom Alkalajem ocenila, da je treba javnemu mnenju servirati tudi kakšne znanstvene dokaze in ne samo govoric, ki jih je leta in leta posredoval rumeni tisk. Podobno knjižico smo pred leti sicer že izdali, vendar je bila napisana nekoliko preveč strokovno. Najnovejša je, zahvaljujoč kolegu Alkalaju, dokaj poljudna, zato jo lahko vsak razume in prebere,« odgovarja Borut Bohanec.

Komu je knjižica namenjena?

Po dva izvoda smo poslali vsem knjižnicam po Sloveniji, poslali smo jo tudi nekaterim šolam, nekaterim jo še bomo. Namenjena je čim bolj splošni javnosti, del katere so tudi politiki. Ali jo bodo politiki prebrali, ne vem, toda kolikor razumem izid glasovanja v parlamentu, kjer so bili vsi poslanci za zakon o prepovedi gojenja GSO, bi rekel, da imamo mnogo politikov, pa bolj malo državnikov. Morda je razlog, zakaj smo dobili še drugi zakon o omejevanju pridelave GSO, čeprav smo enega že imeli, skrivanje dejanskih neuspehov v kmetijstvu. Torej preusmeriti pozornost na kaj drugega.

Ko je bil namreč Dejan Židan pred petimi leti prvič kmetijski minister, naju je s kolegom z veterinarske fakultete Gregorjem Majdičem povabil, da sva o GSO predavala pred širšim avditorijem z njegovega ministrstva. Tam smo stvari zelo korektno predebatirali. Tedaj ni minister GSO v ničemer nasprotoval. Iz njegovega današnjega mnenja pa je mogoče razbrati, da se zaveda, da javnost ploska tistim, ki so proti GSO. Očitno s tem nabira politične točke. Drugega razloga ne vidim. Mislim, da strokovno ve, za kaj gre, in da tudi ve, kaj s tem, ko zavračamo GSO, izgubljamo. V knjižici je tudi zato več kot trideset zgodb o tem, kaj vse izgubljamo, ko se odrekamo GSO.

Navajate, da se odrekamo tudi svetlikajočim se drevesom, ki bi nadomestila ulične svetilke...

To je sicer še v fazi razvoja, vendar obstajajo tudi rastline, ki se ponoči svetlikajo, in eno manjših kalifornijskih zagonskih podjetij se ukvarja tudi s tem. Smešno je ravno to, da se ne zavedamo, da so z metodo genske tehnologije dosegljivi najrazličnejši cilji, pa ne le na področju prehrane, ampak tudi pri farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih. Vprašanje je, ali bi imeli danes sladkorni bolniki na voljo inzulin, ki je prav tako iz gensko spremenjenih organizmov, če bi šli v takšno kampanjo strašenja, kot se to dogaja pri tako imenovanih gensko spremenjenih sortah rastlin. Če bi jih prestrašili, bi najbrž še danes imeli kozji inzulin in ne človeškega, ki ga že dolga desetletja uporabljamo kot nekaj zelo pozitivnega. Ne vem, ali ljudje vedo, da približno polovica bioloških zdravil nastaja z gensko tehnologijo. Trenutno so takšna zdravila zelo draga in jih bolnikom zato redko predpisujejo, toda če bi bila proizvedena v rastlinah, bi bila lahko bistveno cenejša.

V Sloveniji pridelava GSO ni mogoča, prepovedana so celo poskusna polja, da bi lahko naši znanstveniki testirali njihove učinke. Praktičnih izkušenj z GSO slovenski znanstveniki torej nimate, kako naj ljudje verjamejo vam in gospodu Alkalaju, ko izpostavljata njihove pozitivne plati?

Imamo laboratorijske poskuse, ki pa se jim znanstveniki vse bolj izogibamo. Tudi jaz. Delati pri nečem, kar nima možnosti prodreti na trg, je nesmiselno. Gre za kos samocenzure, nasploh v Evropi, kjer z metodo, ki je politično nesprejemljiva, pač ne delamo. To so opazile tudi žlahtniteljske hiše, ki so razvojne oddelke preselile onstran Atlantika. Tam odlično delujejo, Evropa pa je izgubila ogromno perspektivnih služb in razvojnih potencialov.

Knjižica Kaj je res in kaj ni res o GSO vsebuje besedilo, tiskano v nasprotni smeri. Zakaj takšna struktura?

Namenoma smo se odločili za malce šaljivo postavitev, da ni vse vedno videti grozno resno in strogo. Bralcu sporočava: knjižico preberite na način, kot vam najbolj ustreza, torej s sprednje ali z zadnje strani.

So že kakšni odzivi?

Groženj, kakršnih sem bil v preteklosti že deležen, po izidu te knjižice ne pričakujem. Pričakujem pa možnost čim širše seznanitve ljudi z njo, zato jo bomo prej ali slej morali postaviti na internet. Razmišljamo tudi o prevodu v angleščino. Knjiga je torej tukaj in vsi, ki se ne strinjajo s trditvami v njej, imajo priložnost nanje konkretno odgovoriti. Milijoni ljudi in milijarde živali po vsem svetu že dvajset let jedo gensko spremenjeno hrano in doslej ni bilo še nobenega škandala in škode. Nič slabega se ni zgodilo, se je pa v zvezi z GSO zgodilo mnogo dobrega, na kar vztrajno pozabljamo. V knjižici je zajeto tudi to.

Je knjižica morda nagajanje vladi, ki je nedavno v Bruselj poslala zahtevo, da se Slovenija uvrsti na seznam držav, kjer GSO, ki so že odobreni ali so v postopku odobritve na ravni EU, ni dovoljeno pridelovati?

Zanimivo je, da so med temi GSO tudi sorte, ki so odporne proti koruznemu hrošču, s katerim imamo vsako leto večje težave tudi v Sloveniji, koruza pa je naša najuspešnejša poljščina. Ker ne bomo imeli sodobnih sort in sodobne tehnologije, kaj ostane kmetom? Širši kolobar – torej koruza na poljih le vsako tretje ali četrto leto.

Zahtevo po prepovedi pridelave GSO je v Bruselj poslalo še 18 drugih držav, torej krepko več kot polovica vseh članic EU...

V New York Timesu so to odločitev pospremili s komentarjem: Evropa se je odločila za kemijo proti biologiji. Kar je res. Odločili smo se, da bomo še naprej podpirali kemično zaščito sort tudi tam, kjer to ni več potrebno, ker se znamo braniti z biološkim načinom, z geni. V Evropi bomo koruzo, pšenico in druge kulture še naprej škropili z insekticidi in fungicidi, namesto da bi jih raje branili z uporabo genske tehnologije. Tega nočemo. Slovenski kmetje pa mislijo drugače. Zavedajo se, da so na skupnem trgu, kjer bo nekdo lahko učinkovito prideloval, drugi pa bo imel zastarel nabor rastlinskih sort. Mislim, da kmetijski minister Židan pri GSO nima podpore kmetov. Sicer pa je dosedanja kampanja v Sloveniji v zvezi z GSO bolj spominjala na strašenje kot na resno strokovno debato.

Kdo je po vaše kolovodja tega strašenja?

V Sloveniji so morda med najbolj izpostavljenimi vodje ekološkega kmetijstva. Namesto da bi prikazovali svoje uspehe, raje napadajo drugo tehnologijo. Mislim tudi, da je izraz ekološko kmetijstvo sporen, ker je ekološki poudarek pri tem bistveno premajhen. Če bi zares želeli biti ekološki, bi morali sodobne rastlinske sorte, ki ne potrebujejo škropiv, z velikim veseljem sprejeti. Tudi ni ekološko biti kar naprej na njivi s traktorjem, ker ne smejo uporabljati herbicidov, ni ekološko uporabljati strupenih škropiv, kot sta baker in žveplo, ki se ne razgradijo.

Druga skupina ljudi, ki nastopa kot eden glavnih protagonistov, zakaj mora biti Slovenija proti GSO, so potrošniške organizacije, potem so tu zeleni aktivisti in še novinarji rumenega tiska. Vendar se medijska podoba spreminja, očitno so se bralci in novinarji preobjedli teh strašenj. Tu so še politiki, ki skušajo na čim cenejši način priti do glasov volilcev v slogu: Izberite mene, ker vas bom branil pred grozoto, ki se vam obeta. Sicer pa Slovenija v tem pogledu ni neka velika izjema. Madžarska ima prepoved gojenja GSO zapisano celo v ustavi.

Kdo je kriv za paniko v zvezi z GSO, ki je značilna za velik del Evrope?

Ameriška multinacionalka Monsanto. Štirje njeni uradniki so šli pred leti v Reaganovo administracijo lobirat, da je treba področje GSO skrajno zapleteno regulirati. Dosegli so, da za te sorte velja podoben režim kot za fitofarmacevtske in kemične izdelke. S tem so s trga izrinili konkurenco, javnega mnenja pa si niso pridobili. Monsanto nam že dolga leta nedvomno dela škodo.

V začetku decembra boste v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani predavali o koristnosti GSO. To je zelo razburilo Boža Žabjeka, člana Skupine kazenska ovadba, katere specialnost je vlaganje ovadb zoper pripadnike politične, gospodarske in drugih elit. Žabjek od knjižnice ter ministrstev za kmetijstvo in za izobraževanje zahteva, da vaše predavanje prepovedo, saj naj bi z njim poveličevali prehrambni fašizem. Se boste predavanju odrekli?

Gospoda ne poznam, sem pa na hitro pogledal, kaj je doslej objavljal. Med drugim je pisal o tem, da so lanski žled v Sloveniji povzročila Natova letala, ki nekaj pršijo nad nami. Za to, kar je napisal o meni, bi lahko jaz njega kazensko ovadil, a ga ne bom, ker mu nočem delati reklame. Sicer pa, kadar je na sporedu neka vroča tema, se vedno najde kdo, ki pristavi svoj lonček in skuša dobiti pet minut medijske slave. A na take provokacije se ne odzivam.