Od začetka letošnjega aprila velja nova evropska direktiva, ki državam članicam EU omogoča, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih rastlin (GSR), tudi če je njihovo gojenje na evropski ravni dovoljeno. Slovensko kmetijsko ministrstvo je pohitelo in pripravilo osnutek zakona o omejitvi ali prepovedi gojenja GSR, ki je v javni obravnavi (končala se bo 28. maja). Toda 28 znanstvenikov iz različnih znanstvenih institucij (mariborske in ljubljanske medicinske fakultete, biotehniške fakultete, inštitutov za kemijo, biologijo in kmetijstvo, Inštituta Jožefa Stefana) takšnemu zakonu nasprotuje, zato so vlado včeraj pozvali, naj ga umakne iz procedure. Pobudnik zakona, kmetijski minister Dejan Židan, o umiku ne razmišlja.
»Ljudje so proti«
Židan poudarja, da je ta zakonski osnutek tehnična izpeljava evropske direktive, »ki smo jo pripravljali od leta 2009, konservativna usmeritev Slovenije v pogledu gensko spremenjenih organizmov (GSO) pa je znana vsaj od leta 2003, ko je začel nastajati zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ali leta 2011, ko je državni zbor sprejel resolucijo Zagotovimo.si hrano za jutri«. Židan je še pred pripravo zakona, po katerem bi Slovenija lahko prepovedala gojenje gensko spremenjenih rastlin, napovedal, da si bo prizadeval, da bo sprejet v najkrajšem možnem času in bo Slovenija v tisti skupini držav, ki svoje ozemlje varuje pred GSO, če tako mislijo ljudje. »In v Sloveniji jih večina misli tako.«
Prav takšno ministrovo stališče pa najbolj moti znanstvenike (biologe, biotehnologe, zootehnike, živilske tehnologe, biotehnike, genetike), podpisane pod poziv k umiku zakona, ki bi prepovedal gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji. »Razumemo, da gre za izrazito občutljivo vprašanje, saj se nanaša na našo prehrano in okolje. Zakon je najavljen kot instrument, ki naj omogoči omejevanje pridelave GSR na osnovi domnevno večinsko negativnega javnega mnenja. Podpisniki menimo, da niti slovenski kmet niti slovenski potrošnik v vseh dvajsetih letih pregretih razprav nista imela prave možnosti za nepristransko seznanitev z GSR. V medijih so prevladovale informacije, ki so pridelavo GSR predstavljale v negativni luči. Je na tak način oblikovano javno mnenje res primerna osnova za sprejetje zakona?« se znanstveniki sprašujejo v pismu vladi in pristojnim ministrstvom.
Čemu znanstveni odbori?
Ti znanstveniki so člani dveh delovnih teles, ki se ukvarjata z vprašanji gensko spremenjenih organizmov, obe pa je ustanovila vlada kot strokovno oporo za odločitve, ki jih sprejemajo pristojna ministrstva. Gre za znanstveni odbor za delo z GSO v zaprtem sistemu (njegova naloga je med drugim oblikovanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov o ravnanju z GSO) ter za znanstveni odbor za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg. Oba delujeta že četrti mandat, pišeta različna mnenja, na katera pa se politiki, ki so ju ustanovili, požvižgajo. »Neumno je hoditi na seje, če je tvoje delo vedno preslišano,« ugotavlja dr. Borut Bohanec, član odbora za namerno sproščanje GSO v okolje.
Zaradi predlaganega zakona o omejevanju oziroma prepovedi gojenja GSR pri nas sta se odbora tokrat sestala na skupni seji. Po njej se je prvič zgodilo, da je glas o tej tematiki povzdignila večja skupina znanstvenikov. A si utvar, da bi bili uslišani in bi politika predlagani zakon umaknila iz obravnave, ne delajo. »Zelo dobro se zavedamo, da ni resnih možnosti za uspeh, nočemo pa več molčati. Hočemo, da nas slišijo in da v Sloveniji naposled opravimo uravnoteženo razpravo o GSO, v kateri bodo imeli znanstveniki, ki delujejo na tem področju, enako možnost, da izrazijo svoje mnenje, kot nasprotniki te tehnologije,« pojasnjuje Bohanec.
