Ob prelomu sezon poletnih in zimskih športnih dejavnosti velja opozoriti na pokalni sistem tekmovanj, ki mu panožne zveze namenjajo (pre)malo pozornosti.
V vzdržljivostnih panogah – kolesarstvu, atletiki, smučarskem teku, biatlonu in drugih – je pokalni niz v četrtem planu. Prioriteto (denar) namenjajo reprezentancam in mednarodnemu programu, nekaj več pozornosti dobi državno prvenstvo, preostalo prepuščajo stihiji. To velja predvsem za članske kategorije. Vodilni v panožnih zvezah se ne zavedajo, da je urejen sistem domačih tekmovanj ogrodje panoge, pomemben je za mlade v prehodu iz mladinskih v članske kategorije in njihovo uveljavitev ter kot teren za uveljavitev klubov. Sistem le redko deluje stimulativno, več je prepuščenega tradiciji in okornim pravilom. Za pojasnilo: pokalni sistemi v teh panogah so primerljivi z ligaškimi za državno prvenstvo v ekipnih panogah, imenujejo jih slovenski pokal ali pokal Slovenije.
Najočitnejši primer slabe prakse je Kolesarska zveza Slovenije (KZS). Odbor za cestno kolesarstvo letos ni razpisal pokalnega tekmovanja v elitni članski kategoriji. V minulih letih so iskali pravo formulo, a ob nekaterih spodbudnih potezah (sistem točkovanja, mamljiva praktična nagrada za končnega zmagovalca, podelitev na Večeru zvezd) je kazalo, da se bo pokal le uveljavil. Bil je zanimiv tudi za kolesarje iz tujih klubov, ki so tudi iz tega razloga pogosteje tekmovali na sicer redkih domačih prireditvah. Ugled sta dvignila tudi zmagovalca Kristijan Koren (2012, 2014) in Jan Polanc (2013).
Brez pokalnega niza so manjše prireditve brez pozornosti
Ker pokalnega niza niso izpeljali, so brez dodatnega tekmovalnega naboja in pozornosti ostale manjše prireditve: Kriterij Šenčur, VN Avtomojster, VN Kranja. Prav uveljavitev manjših dirk in organizatorjev bi glede na pomanjkanje dirk morala biti ena od osnovnih prioritet KZS. Kako se organizira pokalni niz, kaže avstrijska zveza s pokalom, katerih dve dirki sta šteli tudi v Sloveniji. Tudi letošnji pokalni zmagovalec je slovenski kolesar Andi Bajc, član avstrijske ekipe Amplatz BMC. V minulih letih so za pokal štela vsa večja domača tekmovanja v štirinajstih tekmovalnih dneh, vključno z dirko Po Sloveniji. Zgolj kot zanimivost: če bi upoštevali lanske kriterije KZS, bi Pokal Slovenije letos osvojil Marko Kump (375 točk) pred Primožem Rogličem (364) in Juretom Golčerjem (165). Ugledna družba torej.
V drugih panogah, kjer je pokalni sistem jedro sezone, se ukvarjajo z drugačnimi težavami. V gorskem kolesarstvu in triatlonu jih pesti malo tekmovanj. V olimpijskem krosu MTB je v članski kategoriji v osmih poletnih mesecih za pokal štelo le šest dirk. Primer dobre prakse je pokal mladih, kjer so letos zabeležili rekordnih 175 udeležencev, kar bo v prihodnjih letih zagotovo prineslo občuten skok števila kolesarjev v starejših kategorijah. A le, če bodo tekmovanja.
Izstopa smučarski tek
Glede vloge, ki jo ima slovenski pokal v domačem tekmovalnem sistemu, izstopa smučarski tek. Kar 16 tekem pokala Geoplin v štirih mesecih dokazuje zapolnjen koledar, kar je dobra motivacija za mlade tekmovalce (okoli 400), ki se šele prebijajo na vrh, hkrati pa je zatočišče za tiste, ki ne dobijo dovolj priložnosti na mednarodni sceni. Ob utečenem tekmovalnem sistemu pogrešamo promocijo najboljših že med sezono (majica vodilnega), ki daje prepoznavnost tudi tekmovalnemu nizu. Zmago bosta v tej zimi branila Anja Žavbi Kunaver in Boštjan Klavžar.
Kljub skromni tekmovalni bazi v starejših kategorijah v biatlonu vztrajajo pri izvedbi pokalnega tekmovanja čez celo zimo. Ob tem je tekmovalni sistem za klube tudi stimulativno naravnan: več točk pomeni več ugodnosti za klube. Tovrstno stimulacijo so v smučarskem teku ukinili iz dokaj banalnega razloga – vračati so se začeli starejši tekmovalci, ki so lovili točke, kar ni bilo všeč klubom z močnim zaledjem mladih.
Pod okriljem Atletske zveze Slovenije imajo najbolj dodelan tekmovalni sistem v gorskem teku, ki že več kot dvajset let ni spremenil svoje oblike. V koledarju pokalnih tekem so stalna prizorišča, kar je moteče za dolgoletne udeležence, čeprav je v Sloveniji skoraj 30 tekmovanj, ki bi glede na izvedbo zlahka osvežila tekmovalni niz. Za zgled preostalim panogam je končna podelitev priznanj sredi novembra. Lična priznanja so podeljena spoštljivo in v primernih prostorih, ne le mimogrede.
Ko smo že pri atletiki, velja opozoriti, da je AZS spodbuden projekt atletske lige za VN Vzajemne pokopala pred leti. Pokalni niz tekmovanj v (pol)maratonu in cestnih tekih prav tako ne zaživi, letos tudi ni bilo več mednarodnega pokalnega niza Alpe-Adria. Po drugi strani pa je zgledno izpeljan pokrajinski sistem (rekreativnih) tekaških tekmovanj. Vodijo jih zanesenjaki, ne zaposleni v panožnih zvezah.
