Zveni znano, le da v navedenem primeru ne gre za srbsko-hrvaško ali hrvaško-slovensko, temveč avstrijsko-nemško mejo. V tednu po domnevno učinkovitem »minivrhu« EU, ki naj bi v sedemnajstih točkah dal zadostne smernice za (malce bolj) urejen »transfer« beguncev vzdolž »balkanske poti«. Pa kaj še: na Bavarskem so, od predsednika bavarske vlade Horsta Seehoferja navzdol, iz dneva v dan z manj izbranimi besedami za povzročitev zmešnjave obtoževali bolj ali manj vse, kar ima v Berlinu in na Dunaju kakšno funkcijo. Spiegel je na koncu vse to povzel v naslov Seehofer zdaj proti dvema kanclerjema, nato pa se je nad Dunaj, kaj pa drugega, včeraj besedno spravil še nemški zvezni notranji minister.
Pa niti na Bavarskem niti v Avstriji niso tik pred volitvami in tudi odnosi med sosednjima državama (Freistaat Bayern in Österreich) so že dolga leta več kot le zgledni. Avstrijci se še vedno z Dunaja v Innsbruck praviloma peljejo čez »nemški kot« brezplačno, čeprav morajo Nemci na drugi strani imeti vinjeto za avstrijske avtoceste. Resda tudi takšno idilo tu in tam prehodno začini kakšna bančna zgodba (zaradi primera Hypo in »udeležbe« BayernLB v njem), a to še zdaleč ni primerljivo z oslovskim pravdanjem o dolgovih in varčevalcih LB, morske meje – in to povrhu vsega nedoločene – pa državi tako in tako nimata.
Rečeno ni namenjeno nekakšni relativizaciji tega, čemur smo bili v zadnjih desetih dneh priča v odnosih med Ljubljano in Zagrebom, je pa solidna ponazoritev dejstva, da so politiki povsod neprimerno bolj spretni pri iskanju izgovorov in krivcev kot pri načrtovanju ukrepov za razmeroma predvidljive možnosti razvoja dogajanja. Ko bo torej letos pregovorni novembrski sneg presenetil komunalce, se spomnite, kako so begunci presenetili Mira Cerarja in premiersko druščino po Evropi, v kateri imajo nekateri na voljo celo občutno bolj sposobne in številčne obveščevalne službe kot predsednik slovenske vlade.
Ne vemo natančno, kakšna je komunikacija med avstrijskimi in nemškimi policijami in politiki, vemo pa približno, kakšna je (bila) komunikacija med hrvaškimi in slovenskimi. Slaba oziroma nikakršna, če odštejemo lekcije in medsebojne obtožbe, ki so si jih naslavljali pred kamerami in mikrofoni. Še včeraj slaba, če verjamemo notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar, če nam več zaupanja zbuja njen državni sekretar Boštjan Šefic, pa ne več tako zelo slaba.
Toda, a ni nenavadno? Države zaradi begunske krize sklicujejo svete za nacionalno varnost, premier Cerar je, kot že nekaj drugih pred njim, ta teden odmevno posvaril pred nevarnostjo zrahljanih evropskih vezi, na drugi strani pa avstrijska notranja ministrica (včeraj) pride na Šentilj dopoldne, slovenska popoldne, pogovarjata pa se menda zvečer po telefonu. Če bo šlo tako naprej, še trakov pred novopostavljenimi mejnimi ograjami na balkanski poti ministri in premierji gor do Bavarske ne bodo rezali skupaj.
