Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov, na podlagi katerega so lahko občani za nepravilno odlaganje odpadkov kaznovani z do 800 evri globe, pravne osebe pa tudi z do 5000 evri, velja že več kot tri leta in obdobje, ko so mestni inšpektorji zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov izrekali predvsem opozorila, se počasi izteka.
Kot smo že poročali, so v zadnjih dveh mesecih na mestnem inšpektoratu nadzor poostrili. Skupno so letos proti podjetnikom in fizičnim osebam uvedli že več kot 150 postopkov. Od tega so v 44 zadevah že izdali plačilni nalog. Tisti, ki so ga poravnali v osmih dneh brez pritožbe, so morali plačati le polovični znesek. »Šlo je za primere eklatantnega kršenja odloka, kršitelji so bili povratniki, torej osebe, ki so že storile istovrstne prekrške, količina komunalnih odpadkov pa je bila zelo velika,« pojasnjuje Andrej Orač, vodja ljubljanskega mestnega inšpektorata, v katerem so se osredotočili predvsem na kršitve gostincev in lastnikov trgovin v središču mesta, ki odlagajo odpadke poleg podzemnih zbiralnic, v zadnjem času pa so pozornost usmerili tudi na smetnjake v stanovanjskih soseskah.
Končana polovica postopkov
»Največkrat je uporabljena metoda pregleda odpadkov, ki ga inšpektorji izvedejo bodisi sami bodisi v sodelovanju s podjetjem Snaga. Prekrškovni postopek lahko uvedemo tudi na podlagi prejete prijave, če so predloženi dokazi o storjenem prekršku,« pojasnjuje Orač in poudarja, da kazni izrekajo le, če je nekdo odpadke napačno odložil iz malomarnosti, ne pa po pomoti. Kako odločijo, ali je papir pristal med mešanimi odpadki iz malomarnosti ali po pomoti? Kot nam je pojasnil prvi inšpektor, v vsakem primeru posebej presojajo kršitve in okoliščine, ki so privedli do njih. Zato je tudi končana le polovica začetih postopkov.
Po Oračevi razlagi je postopek različen glede na to, kako zaznajo kršitev. Če mestni inšpektor zaloti kršitelja pri nepravilnem odlaganju odpadkov, naj bi bila vrsta ukrepa odvisna od njegovega zagovora. »Kršitelju lahko izreče zgolj opozorilo, če prekršek, ki je sicer neznatnega pomena, obžaluje in obljubi, da tega ne bo več počel.« V nasprotnem primeru lahko inšpektor že takoj izda in kršitelju vroči plačilni nalog. Pri tem nič ne pomaga, če se vročitvi poskusite izogniti, saj začnejo roki za pritožbo v vsakem primeru teči od tega trenutka dalje. Domnevnim kršiteljem tako preostane le zahteva za sodno varstvo, ki jo lahko vložijo v osmih dneh od zaznane kršitve. To pravico ima vsak. Če uspete v zahtevi za sodno varstvo dovolj dobro utemeljiti, zakaj si globe ne zaslužite, in to recimo podkrepite še s kakšno pričo, vam lahko inšpektor izreče le opomin. »Če pa inšpektor meni, da ni podanih pogojev za spremembo njegove prvotne odločitve, pošlje zadevo v odločanje okrajnemu sodišču v Ljubljani,« pravi Orač.
Če kršitev prijavijo delavci podjetja Snaga, gre drugače. »Najprej mora inšpektor pozvati kršitelja, da se izreče o prekršku, in mu zagotoviti možnost, da v pisni izjavi navede vsa dejstva in dokaze v svojo korist,« razlaga Orač. Kadar kršitelju ne morejo dokazati, da je denimo sam vrgel kuverto v napačen smetnjak, lahko inšpektor postopek konča z uradnim zaznamkom. Zaradi neznatne nevarnosti ali nizke stopnje odgovornosti lahko namesto globe izreče tudi opomin. Tako je bilo tudi v odmevnem primeru Ljubljančana, ki jo je po seriji medijskih prispevkov odnesel le z opozorilom, čeprav je res vrgel bančni izpisek v napačni smetnjak, vendar je svoje dejanje opravičeval s tem, da so smetnjake stalno premikali.
Pozabili na sorazmernost
»Pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa,« navsezadnje občinske inšpektorje zavezuje tudi zakon o inšpekcijskem nadzoru. Glede višine glob imajo občine razmeroma proste roke. Zakonsko je za kršenje občinskega odloka določen le razpon od 40 do 1250 evrov, toda teža globe mora biti sorazmerna s težo posledic prekrška, opozarjajo pravniki. »Globe je treba presojati z vidika načela sorazmernosti. Represivnega delovanja mora biti samo toliko, kot je nujno potrebno,« je že pred časom za naš časopis izpostavil pravnik dr. Rajko Pirnat. Posledica kuverte v napačnem zabojniku je tako rekoč nikakršna, je bil nazoren, zato ne more biti kazen za to dejanje primerljiva z najhujšimi prekrški v prometu.
Prav zaradi te nesorazmernosti bi bilo za omenjeni odlok smotrno začeti postopek za presojo ustavnosti, na kateri bi po oceni ustavnega pravnika dr. Cirila Ribičiča po vsej verjetnosti pogorel. Toda zanj mora nekdo podati pobudo oziroma zahtevo za presojo ustavnosti. Zahtevo lahko vložijo denimo državni zbor, tretjina poslancev, vlada, državni svet in varuhinja človekovih pravic. Na slednjo se lahko obrnejo vsi, ki jim za minorni prekršek grozi kazen v višini 800 evrov, in slednja lahko, če presodi, da gre za poseganje v pravice in temelje svoboščine, vloži zahtevo za presojo ustavnosti spornega odloka. Na ustavno sodišče bi se lahko s pobudo za presojo ustavnosti obrnil tudi kakšen občan, ampak bi ob tem moral med drugim dokazati pravni interes, pred tem pa bi moral izčrpati vsa pravna sredstva.
