Še pred štirimi ali petimi leti je bil en sam rumeni newyorški taksi vreden več kot en milijon dolarjev. Pa ne zaradi posebno luksuzno oblikovane armaturne plošče, razkošno oblazinjene notranjosti ali kakšne izredno napredne tehnološke rešitve v drobovju motorja, temveč zaradi posebnega medaljona, ki se vsem na očeh svetlika na pokrovu motorja slehernega taksija.
Medaljon je dovolilnica, potrdilo mesta, da lahko vozilo opravlja taksi storitve na Manhattnu. Število medaljonov je omejeno; trenutno se lahko po newyorških ulicah vozi zgolj 13.771 rumenih taksijev. Toda paradiž za taksiste, ki bi ga ekonomisti strokovno poimenovali monopol, bledi.
Propadanje imperija »taksi kralja«
Uber in sorodna podjetja, kot je Lyft, se ne obremenjujejo s tradicijo in dogovori med oblastmi in taksisti. Z aplikacijami za pametne telefone igrajo vlogo posrednika med vse večjo mrežo voznikov in strankami, ki se zaradi udobja vse raje odločajo za to vrsto prevoza. Dovolj je namreč že nekaj dotikov na zaslonu pametnega telefona, da uporabnik izve: kdaj bo na voljo prevoz, kolikšna je razdalja do cilja in kolikšna bo cena, kar ne nazadnje izkoreninja nevarnost čezmernega zaračunavanja vožnje.
Z novo realnostjo se bodo morali najprej soočiti taksisti v ZDA, saj jih oblastem doslej ni uspelo zaščititi pred rastjo podjetja Uber, katerega vrednost je bila v zadnjem investicijskem krogu ocenjena na 50 milijard dolarjev. Globalno naj bi bilo letos prek Uberja naročenih že za 10,8 milijarde dolarjev voženj. Uber si od vsake vožnje vzame 20 odstotkov voznine in te bi mu lahko letos navrgle dobri dve milijardi dolarjev prihodkov. Prihodnje leto naj bi bilo naročil že za 26 milijard dolarjev, prihodkov pa več kot pet milijard dolarjev.
V boju proti novim oblikam prevozov je poleti izgubil pomembno bitko tudi Bill de Blasio, župan New Yorka, ki je z argumentom o preobremenjenosti središča želel omejiti število vozil iz mreže Uber na newyorških cestah. Najhuje bo čutil udarec Gene Friedman, ki si je z nakopičenjem več kot tisoč medaljonov prislužil naziv »taksi kralj«. Njegova glavna težava je cena medaljonov. Še v letih 2013 in 2014 so na dražbah, ki jih prireja mesto, dosegali cene, višje od enega milijona dolarjev, v zadnjih treh mesecih pa se na trgu prodajajo za manj kot 700.000 dolarjev. Iz nekdaj več kot milijardo dolarjev vrednega Friedmanovega imperija je izpuhtelo nekaj sto milijonov dolarjev, kar seveda ni všeč bankam, ki so Friedmanu pomagale financirati nakupe novih medaljonov. »Taksi kralj« je bil zato v preteklih mesecih že prisiljen razglasiti stečaj nekaterih svojih podjetij. Le še težje bo, kažejo trendi.
Podatki newyorške komisije za taksije in limuzine (TLC) najbolje odkrivajo težave, s katerimi se sooča Friedman. Prihodki na eno taksi vozilo upadajo. Če so leta 2013 dosegali slabih 600 dolarjev na dan, so danes nižji od 540 dolarjev. Friedman je posledično prisiljen taksistom nižati najemnino za taksije. Razlog za to je zmanjšanje števila opravljenih voženj. Od letošnjega aprila do konca julija so rumeni taksiji opravili 38 milijonov voženj, kar je štiri milijone manj kot v enakem obdobju lani. Število voženj prek Uberja se je istočasno povečalo za štirikrat, na osem milijonov.
Mobilizacija evropskih oblasti
Ne samo New York, Uber in konkurenti se eksponentno širijo tudi drugod po ZDA. V San Franciscu se denimo s pomočjo omenjenih aplikacij prevaža že približno tri četrtine poslovnežev. V ZDA je prisoten v več kot 150 mestih. V svetu je rast precej počasnejša. Ob koncu septembra so Uber prepovedali v brazilskem Riu de Janeiru, pred tem pa tudi v indijskem New Delhiju in južnokorejskem Seulu.
Na tej strani Atlantika je Uber prisoten že vsaj v 50 mestih, a tudi tu ni dočakal toplega sprejema. Lani je naletel na srdit odpor taksistov, ki so s protesti ohromili več evropskih prestolnic. Bolj zavzete pri njegovem omejevanju pa so tudi oblasti. Na Nizozemskem je tako Uber že več kot leto dni v sporu z vlado. Doslej je moral plačati že več kot 450.000 evrov kazni, pred nekaj tedni pa so njegov sedež spet obiskali kriminalisti.
UberPOP – najcenejšo, a za Uber najpomembnejšo storitev, ki povezuje stranke z nepoklicnimi vozniki, prijavljenimi v sistem – so medtem že prepovedali v Frankfurtu, Berlinu, Hamburgu in Düsseldorfu. Prepovedan je v Italiji, Španiji in nekaterih švicarskih kantonih. Ravno prejšnji teden je njegove voznike s cest nagnal sodnik v Bruslju, prepoved novodobne konkurence taksistom pa je v Franciji nedavno potrdilo celo ustavno sodišče. Odmevno zmago na sodišču je dosegel le v Veliki Britaniji.
Morda še pomembnejša za usodo Uberja v Evropi pa bo odločitev sodišča EU, ki naj bi v kratkem razjasnilo, ali je Uber zgolj digitalna storitev ali prevozno podjetje, kar bo pomembno vplivalo na pooblastila nacionalnih regulatorjev trga. O nadzoru Uberja in sorodnih podjetij pa naj bi razmišljali že tudi v Bruslju. Kljub vsem preprekam se Uber še naprej širi. Naslednji val naj bi zaobjel tudi Balkan in s tem slovensko prestolnico. Kaj si mislijo o novi konkurenci, smo povprašali tudi Taxi društvo Ljubljana, vendar odgovora nismo dočakali.
