Svet UKC Ljubljana je na čelo največje bolnišnice včeraj postavil dosedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Andreja Baričiča. Na tajnem glasovanju je zanj glasovalo osem članov sveta, trije pa so podprli nekdanjega obrambnega ministra Francija Demšarja. O Baričiču bo odločala še vlada, kjer pa je podpora vprašljiva. Zadržke do njega naj bi po neuradnih informacijah imeli v DeSUS in SD ter nekateri ministri iz kvote SMC, tudi pravosodni minister Goran Klemenčič.
Do krajšega čakanja z jeznimi zdravniki?
Medtem se vse bolj uresničuje želja ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, da odidejo vsi, ki so bolnišnico vodili, ko se je kuhala afera Radan. S položaja strokovnega direktorja je namreč odstopil prof. dr. Sergej Hojker, zoper katerega je svet bolnišnice že pred tednom sprožil postopek razrešitve. Bolnišnico bo do imenovanja naslednika vodil kot vršilec dolžnosti. Potem ko so minuli teden že odstavili glavno medicinsko sestro UKC Ljubljana Erno Kos Grabnar, so na ta položaj včeraj imenovali Nevenko Brolih, glavno medicinsko sestro tamkajšnje ginekološke klinike.
Predsednika sveta UKC Ljubljana Tomaža Glažarja je Baričič prepričal z »vedejevskimi« potezami, tudi doslednejšim evidentiranjem prihodov in odhodov zaposlenih. V tem obdobju se je pokazalo, da je Baričiču naklonjena tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Bolnišnico je po obdobju hladnih odnosov obiskala kmalu po tistem, ko je zamenjal Simona Vrhunca. V zadnjih tednih je odmevalo kar nekaj pomislekov na račun te izbire. Med posebej izpostavljenimi je bilo poslovanje bolnišnice z Gea Collegeem v obdobju, ko je bil Baričič še prvi mož te ustanove, hkrati pa tudi član sveta UKC, in njegovo sodelovanje z Leonardom Peklarjem, akterjem afere o domnevno fiktivnih svetovalnih poslih za SCT in Telekom Slovenije.
Baričič je od Vrhunca podedoval dve težko obvladljivi aferi. Nadzorniki, ki so jih na nevrološko kliniko pripeljali sumi, da je zdravnik Ivan Radan samovoljno pospešil smrt nekaterih bolnikov, so ugotovili pomanjkljivo skrb za varnost bolnikov. Še zahtevnejši je problem operacij prirojenih srčnih napak, kjer so nadzorniki opozorili na nepotrebno ogrožanje otrok v nekdanjem programu. Obe aferi pa sta opozorili tudi na slabe odnose, ki bolnišnico hromijo že leta.
Zadnje poteze sveta zavoda nezadovoljstvo v bolnišnici le še povečujejo. Zdravnike trenutno razburja ustavitev izdajanja soglasij za delo pri drugih delodajalcih, ki so jo v svetu bolnišnice utemeljevali tudi s predolgimi čakalnimi dobami v bolnišnici. Glažar je včeraj dal vedeti, da bodo o tem znova premislili.
Čakalne dobe so ponekod v UKC Ljubljana res zelo dolge. Na posege na sečevodu lahko bolniki po podatkih s konca septembra čakajo tudi 20 mesecev, na revmatološko ambulanto skoraj leto in pol, na katetrsko ablacijo na oddelku za kirurgijo srca in ožilja pa celo leto. Vseeno je malo verjetno, da bo dosledno onemogočanje popoldanskega dela čudežna rešitev. Kot so letos poleti pokazala poročila bolnišničnih oddelkov, so čakalne dobe večinoma povezane s pomanjkanjem kadra, prostorov, opreme ali pa plačanega programa operacij in pregledov. Torej s težavami, ki jih morajo reševati vodstvo bolnišnice, zdravstvena blagajna in vlada, ki ima zadnjo besedo pri razdeljevanju denarja za zdravstvo.
Razčiščevanje ali nove težave
Sedenje na dveh stolih, ki ga prinaša popoldansko delo, je lahko problem, če zaposleni zato v matični inštituciji opravijo manj, kot bi morali. Prav tako lahko pripomore k neenakopravni obravnavi bolnikov. Da so pregledi v samoplačniških ambulantah, kjer delajo zdravniki iz javnih bolnišnic, pogosto vstopnica za neupravičeno prehitevanje drugih bolnikov, je po prečesavanju čakalnih seznamov UKC Ljubljana lani potrdilo računsko sodišče. A ljubljanski zdravniki popoldan krpajo tudi kadrovske luknje javnih bolnišnic. Kot je razvidno iz zadnjih vlog za soglasje, ki omogoča delo pri drugem delodajalcu, jih potrebujejo v kranjski in postojnski porodnišnici, ljubljanskem zdravstvenem domu, jeseniški bolnišnici, izolski in trboveljski splošni bolnišnici ter ortopedski bolnišnici Valdoltra. Poteze, ki spravljajo na noge zdravnike ljubljanskega UKC, imajo dve plati: lahko so začetek razčiščevanja, a tudi vir novih težav v zdravstvu.
