V sodelovanju s strokovnjaki in nevladnimi organizacijami je oddelek za zdravje in socialno varstvo ljubljanske mestne občine pripravil brošuro, ki naj bi meščane osveščala in informiranje o duševnem zdravju. Izšla je v sklopu serije publikacij Ljubljana – zdravo mesto, njeno predstavitev pa je ob dnevu duševnega zdravja občina pospremila z okroglo mizo na to temo.
V brošuri Za duševno zdravje v Ljubljani lahko meščani najdejo tudi informacije o tem, kam se lahko obrnejo, ko rabijo pomoč. Brošura prinaša tudi vsakdanje zgodbe ljudi, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, a se uspešno vključujejo v družbeno življenje mesta.
Meščanom so poleg storitev in programov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, na voljo tudi pomoč ali nasveti v sklopu mreže javne zdravstvene službe. V Zdravstvenem domu Ljubljana deluje pet centrov za duševno zdravje, v nadaljnji obravnavi pa ljudem s težavami v duševnem zdravju pomagajo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Pomoč lahko poiščejo tudi pri psihiatrih na koncesijo ali samoplačniško pri zasebnih psihiatrih in psihoterapevtih.
Pomen duševnega zdravja in skrbi zanj so izpostavili tudi udeleženci omizja, ki ga je povezovala prof. dr. Vesna Švab. Izpostavila je, da knjižico bogatijo osebne izpovedi ljudi, ki so ob pravočasni, kakovostni, strokovni in medčloveški pomoči našli pot iz stisk, in dodala, da lahko doživi duševno stisko prav vsak od nas. Vsaj tretjina nas je vsaj enkrat v življenju doživela tako hudo stisko, da je ta zahtevala medsebojno pomoč. »A duševne motnje, posebno tiste, ki jih povzroča stres, prinašajo poleg bolečine tudi možnost za novo organizacijo življenja, prevrednotenje ciljev, nam pogosto povedo uporabniki,« je povedala Vesna Švab in dodala, da stiske torej ponujajo tudi možnost za spremembo zornega kota pogleda nase in na lastne odnose v okolju. »Ljudje, ki najdejo pravočasno pomoč, največkrat doživijo svojo motnjo tudi kot priložnost – okrevanje je proces, ki ponuja možnost za osebnostno rast,« poudarja Švabova in nadaljuje, da je iskanje pomoči za vse, ki to ponujajo, izraz nekakšne notranje moči posameznika, ki je prišel po pomoč. Pomoč pa je danes dostopna na skoraj vseh korakih, poudarja Švabova in nadaljuje, da vseh teh služb pred desetletjem še ni bilo. Pri destigmatizaciji duševnih težav pa so opravile veliko delo zlasti nevladne in socialne službe ter vrsta organizacij okrog njih.
