A take prikladne kosti za glodanje je težko zares skriti. Varuhinje in varuhi morale malega slovenskega mesteca se niso preveč zadrževali pri širjenju sočnih zgodb, preostali pa so se v bežnih stikih z njim uvidevno izognili občutljivi temi, o kateri je tudi sam molčal. Zdelo se je, da mu za govorice ni mar, navsezadnje pa se je izkazalo, da so se ga vendarle dotaknile. Zadnja leta je preživel bolj ali manj sam s seboj in z depresijo, ki ga je uradno potisnila čez rob. A najbrž ne bi veliko zgrešili, če bi rekli, da ga je življenje stalo prav preveč uvidevnosti. Še odhod je bil nekakšen uvideven umik, morda pa tudi dejanje povrnitve dostojanstva.
Letošnje geslo svetovnega dneva duševnega zdravja je »dostojanstvo v duševnem zdravju«. Opozarja nas na to, pravijo v Svetovni zdravstveni organizaciji, da se na tisoče ljudem s težavami v duševnem zdravju na svetu odreka človekove pravice in možnost dostojnega življenja in preživetja v skupnosti. Pomen gesla pa lahko obrnemo tudi tako, da nas človekove pravice in dostojanstvo najprej varujejo pred duševnimi stiskami, ki bi nas pahnile čez rob. Pa se oprimimo slednje razlage.
Zdravje večinoma dojemamo kot zgolj medicinsko kategorijo, čeprav prav vsakodnevno trčimo ob njene socialne razsežnosti. Zdravje je socialna tema v pravem pomenu besede! Če danes povprečno ljudje vemo o vrstah antidepresivov več kot pa o socialni in politični dimenziji svojih življenj in stisk, je to zato, ker so nas uspešno prepričali o osebni krivdi in osebni odgovornosti za probleme družbe. Učinki neenakosti in diskriminacij na zdravje in duševno zdravje so znana tema, popularna tudi v evropskih raziskavah. Milijoni evrov so se v zadnjih dvajset letih stekali v raziskovalne ustanove, ki so na različnih koncih sveta odkrivale podobno, da izkušnje spolnih, etničnih, ekonomskih in drugih strukturnih neenakosti, torej izkušnje, kot so revščina, nezaposlenost, nasilje, migracije, nestrpnost, pomembno povečajo verjetnost nastanka duševnih stisk. In na drugi strani, da sta med dejavniki, ki zdravje in duševno zdravje krepijo, enakopravnost in vključenost prav na vrhu. Bilo bi lepo, če bi te teme z akademske sfere in tamkajšnjih predalov nekako bolj prepričljivo našle pot še v prakso, med delujoče stroke in oblikovalce politik in zakonov, ki vzpostavljajo pravne in organizacijske temelje za enakopravnost in nediskriminatornost. Za to se moramo na eni strani bolj zavzeti raziskovalke in raziskovalci sami, na drugi strani pa ključne ustanove v državi, ki jim pogosto ni do tega, da bi se poglabljale v zapletena raziskovalna poročila, zlasti kadar jim ugotovitve niso pogodu.
Ko se spomnim zgodbe na začetku, zmeraj postanem malo žalostna. A sem jo želela povedati, odkar sem slišala zanjo. Moj namen seveda ni bil utrjevati napačne podobe LGBT kot bitij z vgrajeno nesrečo v genetskem zapisu kot v starih filmih, v katerih praviloma vsi po vrsti slabo končajo. Večinoma preživimo kar v redu, hvala, z obilo zdravega razuma, humorja, občutka za ironijo, sovrstniške podpore; moč najdemo med seboj, v skupnosti, druženju, uporu, v dobrih izkušnjah z ljudmi okoli sebe, ki jih je ogromno, več kot tistih drugih. Občutek, da živiš življenje, ki si si ga izbrala, vsakega prežame z občutkom nečesa posebnega, čeprav je res tudi nasprotno, da si nas življenje nekako izbere.
Ne bi pa si želela zatisniti oči pred tem, da lahko homofobija, tako kot druge diskriminacije, mnoge pelje v skrajna občutja utesnjenosti. Grožnje, fizični in verbalni napadi, šikaniranje lahko privedejo do občutenja strahu, izgube, zavrnitve, ponižanja; vodijo k izjemni plašnosti, strahu, paniki in depresiji. Ljudi prisilijo v molk, v prikrivanje lastne identitete, k dvojnemu življenju, temu, da zavoljo preživetja popustijo strukturnemu nasilju družbe. Na eni strani torej dolgoletni boj za enakopravnost pred zakoni in prizadevanja za vidnost, ki so ne glede na odločitev glede referenduma, v perspektivi dobljeni. Na drugi strani pa je za tisočletje, v katerem živimo, v naših življenjih še veliko preveč molka, skrhanega dostojanstva, uvidevnega umikanja in nošenja vrečk. Vesna Godina je, če se še spomnite, pred leti priporočala parom LGBT, da bi starim gospem v bloku nekaj let nosili vrečke iz trgovine, da se jih te najprej navadijo.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja še tole sporočilo. V naslednjih tednih lahko pričakujemo pestro javno razpravo o upravičenosti zahtev po enakopravnosti istospolnih parov in družin. Vsi, ki ste si že in si boste morda privoščili homofobičen govor, še zlasti javne osebnosti, ne pozabite, da ste polno odgovorni za stiske, srčne kapi, skrite bolezni, samomore, depresije, tesnobe in druge zdravstvene in psihične posledice svojih dejanj za odrasle in otroke. Človekovo dostojanstvo je lahko krhko.
