Maturanti med učenjem pogosto potarnajo, da imajo prazno glavo in si ničesar ne zapomnijo. Za to je lahko kriva prenizka raven sladkorja v krvi. »Možgani za svoje delovanje nujno potrebujejo glukozo in dokazano je, da se ob normalnem dvigu glukoze v krvi izboljšajo spominske zmožnosti, reakcijski čas, pozornost in tudi aritmetične zmožnosti,« je pojasnil mag. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Živila, ki na primeren način dvignejo glukozo v krvi, so različne vrste kruha iz polnovredne moke, žitne kaše, tako imenovana študentska hrana (mešanica oreškov in rozin), suho sadje in podobno. »Če obroku dodamo beljakovinsko živilo, se učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog še poveča, izboljša pa se tudi razpoloženje,« priporoča Gregorič.

Najpomembnejši je zajtrk

Obenem naš sogovornik opozarja, da izdelki, ki vsebujejo čisto glukozo, na trgu so številni pripravki, sicer hitro dvignejo raven glukoze v krvi, vendar za daljše mentalne napore niso primerni. Pretirano sladko hrano in pijačo je dobro, tako Gregorič, nadomestiti s polnovrednim kruhom, žiti, kašami in stročnicami. »Takšna hrana se razgrajuje dlje časa in poskrbi, da stopnja glukoze v krvi in možganih ostaja enakomerna. To vpliva na razpoloženje, povečuje zmožnost koncentracije in omogoča lažje pomnjenje naučenih vsebin.«

Urška Blaznik, strokovnjakinja z NIJZ, pravi, da je pri prehrani maturantov zelo pomemben zajtrk, saj lahko že v jutranjih urah pomembno izboljša kognitivne funkcije. »Pri otrocih, ki ne zajtrkujejo, je lahko delovna storilnost v primerjavi z vrstniki, ki zajtrk imajo, nižja za 20 odstotkov.«

Na spletu in trgovinskih policah najdemo tudi kopico prehranskih dopolnil, ki naj bi povečevala zmožnost učenja. Gregorič zagotavlja, da redna in uravnotežena prehrana ponuja dovolj hranil, zato takih izdelkov v obdobju intenzivnejšega učenja ni treba uživati. »K zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti prispevajo predvsem vitamini skupine B, ki jih najdemo v žitih, zelenjavi, mleku, jajcih, ribah in mesu.«

Možgani bodo delovali učinkoviteje, če bodo otroci čez dan zaužili več manjših obrokov, priporoča Blaznikova, saj s tem omogočimo vzdrževanje enakomerne ravni glukoze v krvi. Za normalno delovanje vseh telesnih funkcij, tudi možganov, pa je pomembno tudi nadomeščanje izgubljene tekočine.

Zakaj energijske pijače niso priporočljive

Energijske pijače niso prava izbira. »Najprimernejša je voda, lahko pa tudi z vodo razredčeni sokovi ali nesladkani čaji,« pojasnjuje Gregorič in dodaja, da je treba piti še pred občutkom žeje, saj že dvoodstotno zmanjšanje življenjskih tekočin v telesu povzroči 20-odstotni padec telesnih in mentalnih zmogljivosti.

Oglasna sporočila za pijače z visoko vrednostjo kofeina obljubljajo izboljšanje koncentracije in mentalne energije, naša sogovornika pa ob tem opozarjata, da so taki izdelki zdravju škodljivi. »Energijske pijače zaradi vpliva višjih odmerkov kofeina, ki je psihoaktivna snov, kratkoročno res dvignejo koncentracijo, vendar ne omogočajo preciznih del, kot so aritmetika, risanje in fina ročna dela.«

Blaznikova dodaja, da energijske pijače organizem dehidrirajo, zaradi česar možganska aktivnost pada, motijo pa tudi vzorce spanja, kar dolgoročno škodljivo vpliva na zdravje.

Pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter učenju pomaga tudi spanec. »Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, tako da jih utrdijo in ohranijo,« pojasnjuje Vesna Pucelj z NIJZ, ki mladostnikom priporoča devet ur nočnega spanca. Pucljeva dodaja, da določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež čez dan. »Možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij naenkrat, potem se pojavi utrujenost. Šele ko se možgani spočijejo, so pripravljeni na novo pošiljko informacij.«