Kljub porazu proti favoriziranemu PSG (30:32) je celjska ekipa s strani okoli 5000 gledalcev v Zlatorogu doživela stoječe ovacije. Dolg aplavz so si pivovarji zaslužili, a žal v športu ne šteje umetniški vtis, ampak le točke. In slovenski prvaki so po petih tekmah le pri dveh, slabši je samo avtsajder Bešiktaš (0). Niz štirih porazov bi se (če veljajo papirnate napovedi) lahko krepko podaljšal, kajti Celjane v naslednjih šestih krogih čaka šest tekem s favoriti: po dvakrat s Kielom in Veszpremom, po enkrat s PSG in Flensburgom. Nato sledita gostovanji pri Zagrebu in Wisli (Hrvati imajo že šest točk, Poljaki tri, čeprav niti eni niti drugi še niso igrali z Bešiktašem), kar pomeni, da bi lahko bil po najslabšem scenariju niz porazov dolg dvanajst (!) tekem, zadnji dvoboj v skupini proti Bešiktašu pa – ker bi uvrstitev v osmino finala predčasno splavala po vodi – le še formalnost.
Tamše z mlado, dokaj evropsko neizkušeno ter s poškodbami in drugimi težavami zdesetkano zasedbo opravlja vrhunsko delo, ki pa žal (vsaj za zdaj) med evropsko elito še nima točkovne potrditve. Tamše je tudi med tnalom in nakovalom, saj opravlja skoraj nemogočo misijo: sočasno mora graditi ekipo in dosegati dobre rezultate. Zaradi odhodov mladih fantov, ki navdušujejo Evropo, se mu zadeve sproti podirajo in vse spominja na Sizifovo delo. A zaradi pomanjkanja denarja v klubu je obsojen nanj, bogati pa mu bodo še naprej »kradli« najboljše. Kar je posredno po nedeljski tekmi v Zlatorogu potrdil tudi Zvonimir Serdarušić, trener PSG: »V celjski ekipi je vsaj en igralec, če ne kar dva, ki bi ju rad videl v svoji ekipi.«
Celjani igrajo hiter in sodoben rokomet, ki navdušuje Evropo, a ima tudi nekaj velikih (statističnih) pomanjkljivosti. Vratarja Urban Lesjak in Ivan Gajić sta na petih tekmah skupaj zbrala le 47 obramb, kar je slabo povprečje manj kot 9,5 na dvoboj. Če bi jih bilo na vsaki izmed treh tekem, ki so jih Celjani tesno izgubili (Zagreb 20:21, Wisla 25:28, PSG 30:32), le za odtenek več, bi bilo posledično več točk na njihovem računu. Pivovarji so doslej dosegli 125 zadetkov (povprečno 25 na tekmo; toliko tudi Bešiktaš, manj le Zagreb, 122), od katerih so jih 50 prispevali levi in desni zunanji igralci. Celje nima izrazitega »bombarderja« z desetih, enajstih metrov, vseeno pa v oči bode katastrofalno slab izkupiček leve »šuterske« strani. Medtem ko sta na desni strani Žiga Mlakar in Šime Ivić skupaj prispevala 38 zadetkov (21+17), so jih desničarji Arthur Patrianova, Povilas Babarskas in Gregor Potočnik na petih tekmah le 12 (6+5+1).
Neizpodbitno je dejstvo, da klub nima človeka v slogu Zagrebovega šefa Zorana Gobca in podobnih rokometnih veljakov, ki bi imel ustrezen ugled in sposobnosti (lobiranje, zveze, poznanstva...) na ravni evropske zveze (EHF). Zato ni čudno, da klub občasno nima ustrezne sodniške »zaščite« (beri: poštene delitve pravice na igrišču). »Proti PSG nam v določenih trenutkih ni bilo dovoljeno, da bi se borili šest na šest,« je ocenil trener Branko Tamše. Če gledamo izključitve na obeh straneh ostrih obramb (Celje 18 minut, PSG šest), ima prav, še posebno, ker sta Portugalca Santos in Fonseca posekala Celjane z izključitvami predvsem v trenutkih, ko so nevarno ogrožali PSG. »Nedavno sem si ogledal tekmo Zagreb – Veszprem. Zdi se mi, da če bi na dresih mojih fantov pisalo Zagreb, bi bil izid tekme s PSG malce drugačen,« je Tamše okrcal Portugalca. Mogoče je to res, a še ena javna kritika na račun sodnikov, katerih lobi je močan in maščevalen, se lahko tako njemu kot klubu hitro vrne (ali pa se morebiti že vrača) kot bumerang.
