Izkoristki zgorevanja pa se med kamini zelo razlikujejo. Odprti kamini z neposredno izpostavljenimi kurišči prostor ogrevajo neposredno s sevanjem ognja, zaradi česar tudi pri optimalno oblikovanih kaminih izkoristek zgorevanja le redko preseže 50 odstotkov. Izkoristek kaminov, ki so zaprti s steklenimi vratci, so navadno že bistveno boljši (do 75 odstotkov), saj prostor posredno ogrevajo segreto steklo in stranice, zgorevanje pa izboljšajo tudi možnost uravnavanja moči gorenja in sistemi za dovod zraka. Taki kamini segrevajo zrak tudi s konvencijo oziroma s segrevanjem zraka, ki se giblje ob stenah in ob poti dimnih plinov. Skozi rešetko na spodnji strani vstopa hladnejši zrak, ki se v ceveh segreje in se v prostor vrača skozi rešetko na zgornji strani kamina.
Ogrevanje sosednjih prostorov
Toploto kamina lahko razporedimo v več prostorov. Z zračnimi cevmi jo lahko razpeljemo v sosednje prostore in toploto kamina tako izkoristimo za dogrevanje večjega dela hiše. Zaradi omejenega naravnega gibanja toplega zraka pri takšnem razvodu navadno pomagajo ventilatorji s termostatom. Ta zagotavlja, da se ventilator vklopi samo ob primerni temperaturi zraka, s čimer preprečimo hladen prepih ob začetku ogrevanja. Toplota se po prostoru najhitreje razporedi, ko so toplozračne rešetke nameščene na nivoju tal, prostor pa se tako tudi bolj enakomerno segreje. Takšna razporeditev je še zlasti primerna v prostorih z visokim stropom, saj se s tem omili zadrževanje toplega zraka pod stropom.
Hitro segrevanje in hitra ohladitev
Glavna značilnost toplozračnih kaminov je kratek čas, ki je potreben za začetek ogrevanja. Od prižiga ognja se namreč občuti toplota v prostoru z ogrevalno napravo in sosednjih prostorih že po le petnajstih minutah, v kolikor je urejen razvod toplote. Toplozračni kamini brez materiala, ki akumulira toploto, so kot dodaten vir ogrevanja uporabni predvsem v prehodnem obdobju, saj se po prenehanju gorenja hitro shladijo. Klasične lončene peči so v tem obdobju manj ustrezne, saj se do visoke temperature segrejejo počasi, toploto pa zadržujejo zelo dolgo. Toplozračni kamin pa na hladen jesenski večer pogreje hišo ravno prav.
Kamini z vodnimi rezervoarji
Največji izkoristek dosegajo toplovodni kamini, ki imajo vgrajen rezervoar za vodo. Voda je pri teh speljana ob obodu kamina, da jo toplota ognja in dimnih plinov tam najbolj učinkovito segreva. Segreto vodo lahko usmerjamo neposredno v ogrevalni sistem ali pa pred tem v zalogovnik, ki je smiseln, kadar za centralno ogrevanje kombiniramo več virov. Kompleksni toplovodni kamini pomenijo relativno visoko investicijo, ki pa v dom prinese izjemno učinkovit alternativni ogrevalni sistem. Imajo le eno pomanjkljivost: toplovodnih kaminov ni možno uporabljati ob izpadu električne energije, saj bi onemogočeno kroženje tople vode povzročilo pregrevanje in poškodbe. Sodobna kurišča so zato opremljena z varnostnim sistemom, ki kamin ohladi s hladno vodo, pregreta pa izteče v odtok.
Enakomerna razporeditev toplote po hiši
Energetsko učinkovita tehnika gradnje hiše je razlog, da sodobni kamini v isti prostor oddajajo neposredno le malo toplote. Da bi se zagotovilo enakomernejšo razporeditev toplote po hiši, so sodobni kamini izdelani tako, da večino toplotne energije oddajo v sistem oziroma zalogovnik toplote. Vzdušje ob sodobnem toplovodnem kaminu kljub temu ostaja zelo prijetno.
Damjan Kočevar, direktor savinjskega podjetja Kamini Kočevar, pravi: »Takšni kamini sprostijo v prostor le manjši del energije, približno 20 do 30 odstotkov. Ker s tem preprečimo pregrevanje prostora s kaminom, je prostor prijetno topel, presežna energija pa je shranjena v zalogovniku. Na voljo so tudi sistemi toplovodnih kaminov z drugačno prerazporeditvijo toplote. Klasični kamini namreč približno polovico toplote sprostijo v prostor in preostalo v centralni sistem, z dobrim mojstrom pa se lahko najde ustrezen sistem za tako rekoč vsako potrebo.«
Jošt Bukovec
