Ko so predstavniki iniciative, ki se v medijih poimensko ne želijo izpostavljati, videli zaključke torkove redne seje upravnega odbora AZS in zapise v medijih, so bili razočarani. Pravijo, da si ne želijo zavajanja javnosti, da potekajo pogovori med vodstvom AZS in klubi. »To absolutno ne drži. Ostajamo pri svojih osnovnih zahtevah, in sicer želimo po 19. členu statuta sklicati izredno skupščino, na kateri moramo voliti vse odbore in komisije, ne pa zgolj predsednika in dveh članov upravnega odbora,« pravijo slovenski klubi, med katerimi so najaktivnejši Štajerci.
Spomnimo: iniciativa je izjemno aktivna in je še isti večer po odstopu Benčine izrazila dvom o imenovanju vršilca dolžnosti predsednika AZS Marjana Hudeja, ker naj bi bil upravni odbor po odstopu Benčine 14-članski, medtem ko v 26. točki statuta piše, da mora imeti najmanj 15 članov. »Kar zadeva naše pojmovanje sklepov, nismo naredili nič spornega, predvsem pa smo z imenovanjem vršilca dolžnosti predsednika in razpisom izredne januarske skupščine želeli dobro slovenski atletiki. Ker je Gregor Benčina član predsedstva Evropske atletske organizacije, mu kot predstavniku mednarodne institucije pripada članstvo v upravnem odboru atletske zveze, ne glede na to, da je odstopil kot predsednik. Poleg Benčine in Hudeja je bilo na seji prisotnih še devet članov upravnega odbora, tako da je bila sklepčnost zagotovljena,« odgovarja Luka Steiner, čigar odstopa z mesta direktorja AZS člani upravnega odbora niso potrdili.
Hudej vprašal za mnenje člane upravnega odbora
Steiner, po izobrazbi pravnik, ves čas poudarja, da je tako njemu kot vsemu vodstvu slovenske atletike glavni cilj delovati v dobro klubov in vzpostaviti jasen dialog. »Marjan Hudej je v sredo vse gradivo neimenovanega iniciativnega odbora slovenskih klubov poslal članom upravnega odbora ter jih vprašal za njihovo mnenje. Upravni odbor je namreč tisti, ki skrbi za zakonitost delovanja atletske zveze. Poleg tega je Hudej poslal iniciativnemu odboru prošnjo, da se usedemo za skupno mizo ter pogovorimo,« odgovarja Luka Steiner.
Ko smo za mnenje vprašali Alberta Šobo, sekretarja najuspešnejšega slovenskega kluba AD Mass, smo se prepričali, da slovenska klubska iniciativa ni tako uglašena, kot se predstavlja znotraj atletske stroke. Šoba je uvodoma opozoril, da lahko pove zgolj svoje mnenje, medtem ko ne more povzeti klubskega stališča, saj včeraj zaradi odsotnosti članov ni bilo mogoče sklicati Massovega upravnega odbora. »Strinjam se z večino pobud, ki jih je izrazila slovenska klubska iniciativa. V klubu smo se vsi z izjemo predsednika (Dušan Olaj, op. p.) strinjali, da ne podpiramo Gregorja Benčine, saj slovenska atletika ne potrebuje takšnega tiranskega samovšečneža. Nismo pa še v klubu uskladili stališča o razpustitvi upravnega odbora atletske zveze in nadzornega sveta, ki je brez predsednika, kot tudi ne o drugih aktualnih problematikah,« teden dni po operaciji kile razlaga Albert Šoba.
Nekateri odzivi sponzorjev niso najboljši
Trener in funkcionar Massa odločno poudarja, da je vselej privrženec dialoga in ne revolucije. Šoba se zaveda, da lahko slovenska atletika napreduje le s skupnimi močmi, poleg tega pa kot večina slovenskih atletskih delavcev goji simpatije do Luke Steinerja. »Seveda pa se lahko vsi slovenski klubi javno vprašamo, kaj je počel upravni odbor pod predsedovanjem Benčine, če so sklepe, kot berem v medijih, sprejemali soglasno,« zaključuje Šoba.
Luka Steiner je včeraj priznal, da prvi signali nekaterih sponzorjev po pretresu na zvezi niso najboljši, zato v zadnjih dneh precej truda posveča prepričevanju pokroviteljev, da stvari na zvezi niso tako črne, saj je bilo v minulih treh letih storjeno veliko dobrega. »Dejstvo pa je, da bi do konca leta potrebovali predvsem mir. Da se pripravimo na izredno skupščino, zaključimo projekte in poročila ter se pogovorimo s klubi o prihodnosti slovenske atletike,« je sklenil direktor AZS.
V nameri 39 klubov, kolikor naj bi jih držalo skupaj, gre sicer zaznati interese posameznikov. To je mogoče sklepati iz namere, da imajo klubi svojega kandidata za predsednika AZS, ki bi bil pripravljen voditi zvezo zgolj z novim upravnim odborom. Le v tem primeru bi bil namreč vstopil v slovensko atletiko s podpornimi člani. Šlo naj bi za starega atletskega znanca. Občutiti je mogoče predvolilni boj in morebitni prihod novih (starih) imen na vidne položaje atletske zveze. Lepotna napaka v nameri klubov je, da ne kažejo nobene volje po dialogu, kar je v 21. stoletju težko predstavljivo.
