V odstopnem pismu ste napisali, da si želite AZS voditi do januarja prihodnje leto, potem pa ste na seji upravnega odbora prebrali odstopno izjavo, predali posle in odšli. Zakaj?

Ker sem imel relativno slabo izkušnjo iz preteklosti, ko sem sam prevzel vodenje atletske zveze, sem si želel zvezi pomagati, da uspešno zaključimo letošnje leto. Da morda pridobimo še kakšnega novega sponzorja, saj pogovori tečejo. Da uspešno izvedemo prvi slovenski atletski kongres, ki bo sredi novembra v Mariboru. Očitno so bila razhajanja in želje tistih, ki so v preteklosti vodili atletsko zvezo, močnejša.

Lahko postrežete s konkretnejšimi številkami?

Leta 2012 je proračun atletske zveze znašal milijon in 15.000 evrov, hkrati je bila ustvarjena izguba v višini 57.000 evrov. Ob tem smo imeli bančno posojilo v višini 106.000 evrov, poleg tega pa še kar nekaj neplačanih obveznosti v rangu 50.000 evrov. Projekcija za letošnji proračun, ki temelji na dogovorjenih prilivih in znanih odlivih, je, da bo atletska zveza ustvarila 1,27 milijona evrov prihodkov in 30.000 evrov tekočega presežka. To kumulativno v treh letih mojega vodenja atletske zveze pomeni, da se je premoženje zveze povečalo dvakratno. Lahko rečem, da so se skladno s povečanimi prihodki atletske zveze na račun sponzorskih in mednarodnih prilivov povečali tudi odhodki za priprave športnikov. In sicer s 180.000 na 262.000 evrov. Povečali so se tudi izdatki za mednarodne nastope in podpora klubom.

Kljub številkam pa niste imeli podpore najožjih članov, atletov ali klubskih delavcev. Si posledično ob vodenju AZS kaj očitate?

Sodelovanje z upravnim odborom je bilo v vseh letih dobro. To potrjujejo vsi soglasno sprejeti sklepi. Mislil sem, da so predlogi, ki sem jih podajal, dobrodošli za slovenski atletski svet.

Odstopili ste z mesta predsednika AZS, hkrati pa ostajate član predsedstva EAA. Imate kakšen etično-moralni pomislek, ker niste odstopili z vseh funkcij?

V vodstvo Evropske atletske zveze sem bil izvoljen na volitvah, kjer sem predstavil svoje videnje razvoja evropske atletike. Tudi v prihodnje se bom skupaj s kolegi, ki pri evropski zvezi sestavljajo svet in ki niso predsedniki atletskih zvez, prizadeval, da se bo atletika v Evropi razvijala v pravi smeri. Tako, kot so bile moje ambicije, da v Sloveniji naredimo večjo marketinško prepoznavnost ter pripeljemo v atletiko več sredstev, je ena izmed mojih zadolžitev v okviru evropske funkcije izvajanje večje trženjske usmerjenosti evropske atletike.

Torej se vam zdi odločitev moralno-etično nesporna?

Mislim, da sem vam že odgovoril na to vprašanje.

Se morda v prihodnosti vidite kot funkcionar v slovenskem športu?

Moje delovanje v zadnjih treh letih je tisto, kar bo pustilo v življenju močan pečat. Svoje delovanje v atletskem svetu nadaljujem. Verjetno bom lahko v prihodnje na kakšen drug način pomagal slovenskemu atletu ali kateremu drugemu športniku. Težko napovem, kaj bo prinesla prihodnost.