Danes bodo v prostorih kolesarskega društva Radenska Rog pod Šmarno goro podelili lovoriko zlato kolo najboljšim cestnim kolesarjem. Vročitev lovorik je odpadla v nedeljo v Podsmreki zaradi odsotnosti prejemnikov Simona Špilaka, Jana Polanca in Luka Mezgeca. Termin je kot nalašč, da opozorimo na širšo problematiko podelitve priznanj, ki urejenemu športnemu okolju, kamor se cestno kolesarstvo lahko prišteva, ni v ponos. Gre za sistem, merila in način podelitve priznanj na svetovni in slovenski ravni.
Del problematike izhaja že na ravni UCI. Gre predvsem za to, da svetovni niz WorldTour (WT) ni dovolj prepoznaven, hkrati ima nekaj čudnih posebnosti. Glede prepoznavnosti je dovolj slikovit že podatek, da najboljšemu, že tretje leto zapored je to Španec Alejandro Valverde, ne posvetijo takšne pozornosti, kot si jo najboljši z največ zbranimi točkami zasluži. Zagotovo je v svojem okolju primerljivo manj prepoznaven kot denimo kateri od smučarskih zmagovalcev svetovnega pokala s kristalnim globusom. Zmagovalec svetovnega niza 27 največjih dirk je v senci zmagovalca francoskega Toura ali svetovnega prvaka v mavrični majici. Da ima UCI težave z delitvijo pozornosti, dokazuje že spletna stran UCI, na kateri Valverde sploh ni v prvem planu. S slovesne prireditve v Abu Dabiju, kjer so delili lovorike, so v ospredju fotografije drugega kolesarja s predsednikom UCI Brianom Cooksonom. A to je mednarodna nerodnost, ki se pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) verjetno ne bi pripetila.
Najboljšemu slovenskemu kolesarju v svetovnem nizu pripada pravšnji delež pozornosti. Najvišje uvrščeni prejme zlato kolo. Simon Špilak je sezono končal zgodovinsko visoko, na 16. mestu. Za nekatere poznavalce športa pa sta sporna termin in način podelitve. Ne zgolj letošnji, ki je sicer izjema. Termin po koncu VN Avtomojster ni najprimernejši. Zaključna dirka nima povezave s točkovanjem WT in podelitvijo. Povzroča nerazumevanje v javnosti in medijih. Za primerjavo navedimo hipotetičen primer iz nogometa. Primer je podoben, kot bi po finalni tekmi slovenskega pokala v nogometu podelili še zlato žogo ali podobno lovoriko najboljšemu nogometašu iz tujih elitnih lig ali lige prvakov. Te prakse v nogometu in tudi drugih panogah ni, saj se potem izgubi pomen športnega dogodka ali lovorike. Ob tem je treba vedeti, da kolesarska zveza čez dober mesec razglasi še svojega kolesarja leta. Povprečen poznavalec športa težko razbere, kdo je torej številka ena, kdo je najboljši.
Za rešitev zapletene situacije se ponuja preprosta rešitev. Zlato kolo se kot lovorika s podelitvijo preseli pod okrilje Kolesarske zveze Slovenije in podeli na njihovem Večeru zvezd. Seveda s tem, da zlato kolo ostane pod pokroviteljstvom (patronatom) kluba, ki je dolga leta gojil tradicijo podelitve. In zlato kolo naj se podeli najboljšemu kolesarju in kolesarki. Kolesarska zveza bi dobila osvežitev, ker bi bilo zlato kolo na simbolni ravni zelo prikladno. Nekaj modrosti bi bilo potrebne le pri merilih, da bi se izognili anomalijam. Tako Miro Miškulin, ki pri Radenski Rogu skrbi za organizacijsko plat nadaljevanja Zanoškarjeve tradicije, kot Aleš Kalan, generalni sekretar KZS, dopuščata možnost, da bi se o tej tematiki znova pogovorili. »Pred leti smo se o tem že pogovarjali, a nismo našli soglasja za boljšo alternativo. Morda je čas, da se pogovorimo znova,« pravi Aleš Kalan.
A to še ni vse. Ob podelitvi zlatega kolesa je treba omeniti še eno anomalijo, ki se zaradi čudnega pravila UCI generira v Slovenijo. Primer ni obroben. Nagrade zlato kolo prejmejo najboljši trije Slovenci na lestvici WT, kar je v skladu z razpisom in v osnovi ni sporno. Žal pa je na svetovni ravni točkovanja WT skrito pravilo, da točke štejejo le kolesarjem ekip WT, ne pa tudi kolesarjem povabljenih klubov. Pravilo je čudno, nelogično in diskriminatorno do teh kolesarjev. Njihov dosežek ne dobi (svetovne) veljave, čeprav je dosežen pri enakih pogojih. Za slovenske razmere je nerodno to, da je med letošnjimi oškodovanci tudi Grega Bole. Za četrto mesto na VN Plouaya, jesenski francoski klasiki, bi moral imeti vpisanih 40 točk, vendar mu kot članu poljske ekipe CCC Polkowice po pravilniku UCI ne pripadajo. S tem tudi ni uvrščen na lestvico WT in posledično ni med dobitniki v Sloveniji, čeprav bi ga to uvrščalo na drugo mesto, pred Polanca in Mezgeca. Boletov uspeh je nesporno najboljši letošnji dosežek na enodnevnih dirkah.
Tovrstne anomalije in posebnosti je bilo mogoče predvideti, saj se je nekaj podobnega v preteklih letih že dogajalo, a je razpis pravilnika za zlato kolo ne predvideva. Ni pa pravilnik zabetonirano tog, saj v drugi alineji dopušča možnost, da bi bila dobitnika le dva in bi tretje mesto zapolnil najboljši z nižje ravni EvropaToura (torej Marko Kump). Spremembe so torej nujne.
