Evropska komisija je med zaščitene kmetijske proizvode na ravni Evropske unije uvrstila istarski pršut oziroma istrski pršut, ki sta ga skupaj zaščitili Hrvaška in Slovenija. To je šele drugi proizvod, poudarjajo v evropski komisiji, z zaščiteno označbo porekla iz več kot ene države članice EU. Prvi takšen proizvod je poljsko-litovski med, registriran leta 2012.
Pršut da, teran ne
Vlogo za zaščito istrskega pršuta je podala Hrvaška. Slovenija ji je nasprotovala in se pritožila v Bruslju, nato pa sta se državi dogovorili, da je »istarski pršut oziroma istrski pršut trajni suhomesnati izdelek iz svinjskega stegna brez nogice, kože in podkožnega mastnega tkiva z medeničnimi kostmi, suho obdelan z razsolom, morsko soljo in začimbami, s procesoma sušenja in zorenja, ki trajata najmanj eno leto, in sušen na zraku brez dimljenja«. Državi sta se tudi strinjali, da so prašiči lahko rejeni le v določenih delih Istre.
In zakaj se v podobnem duhu dobrososedskih odnosov ne moremo s Hrvaško dogovoriti tudi o čezmejni zaščiti terana? Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da je v primeru zaščitene označbe porekla teran situacija popolnoma drugačna kot pri istrskem pršutu: »Vino teran se prideluje izključno na Krasu iz grozdja sorte refošk in se po tehnoloških značilnostih razlikuje od vina, ki je iz te sorte pridelano v hrvaški Istri. Čezmejne zaščite so možne le za proizvode, ki so po kakovosti in tehnologiji enaki ter se pridelujejo na območju, ki je tudi geografsko povezano. Med Krasom in hrvaško Istro pa leži še območje slovenske Istre, kjer se ravno tako prideluje grozdje sorte refošk, vino, pridelano iz tega grozdja, pa se je vedno označevalo le z nazivom refošk in nikoli teran. Zato iz navedenih razlogov čezmejna zaščita v tem primeru ni mogoča.«
Z Italijani bi se lahko dogovorili
Uradno slovensko stališče o teranu torej ostaja nespremenjeno, zato se ime v skladu z veljavnimi evropskimi predpisi od leta 2004 ne sme uporabljati na nobenem drugem vinu – ne v Sloveniji ne v drugih državah članicah EU. Na vprašanje, ali bo Slovenija uporabo imena teran še naprej dovoljevala italijanskim pridelovalcem terana (terana, ki ga povečini pridelujejo zamejski Slovenci, v trgovinah ne mečejo s polic), so na ministrstvu odgovorili, da je vino, ki se iz iste sorte prideluje na italijanski strani Krasa, po lastnostih in tehnologiji pridelave podobno vinu z zaščiteno označbo porekla teran: »Ker so tudi pridelovalne razmere praktično enake, bi bila po evropskem pravnem redu teoretično za to območje možna čezmejna zaščita. Vendar pa je za tako ureditev treba speljati ustrezen postopek v skladu z evropsko zakonodajo, v katerem bi se s čezmejno zaščito morali strinjati Slovenija, evropska komisija in vse države članice EU, nemara pa tudi kakšna druga država, ki bi želela temu ugovarjati.«
Vinarji iz hrvaškega dela Istre sicer trdijo, da je pri njih teran vinska sorta – kar naj bi hrvaški strokovnjaki dokazali s posebnimi analizami DNK – in ne le ime za vino, ki ga na Krasu pridelujejo iz trte refošk. Kot kompromisno rešitev so zato predlagali čezmejno zaščito terana, ki naj bi se zaradi omenjene razlike delil na kraški in istrski teran.
