Glavni organizator Praznika terana in pršuta, poznan gostilničar in vinar Svetozar Raspopović, je predstavil nove poudarke. »Zelo pogumno smo se lotili malo drugačne zastavitve dogodka. Večji poudarek bo na etnoloških posebnostih Krasa, kot so poleg pršuta in terana še kamen, lipicanci, Kosovel, Spacal – in na tem bi radi v prihodnje gradili. Ala, grijemo!« je v kraškem narečju zagnano napovedal nov začetek. Vso nepotrebno zabavljaško kramo, kot so vrtiljaki, sladkorna pena in podobno, bodo zamenjali s pristnim doživetjem Krasa. »Pršut bodo rezali ročno, teran točili iz sodov. V vsaki vasi bosta postrežena z imenom in poreklom,« je pojasnil. Dogajanje se bo začelo v petek ob šestih zvečer, v soboto in nedeljo pa bo trajalo ves dan od devetih zjutraj naprej. Vstop na vse prireditve bo brezplačen.

Preseganje meje v glavah

Program za ljubitelje terana in pršuta bo dopolnjen z delavnicami kamnoseštva, rezanja lesa in drugih značilnih obrtniških dejavnosti, spoznavalo se bo kraške kleti in načine pridelave kraških izdelkov. Na okroglih mizah pa bodo debatirali o aktualnih problemih, kot je ta, da Kras, ki je nekoč pomenil zaledje Trsta, tja ne prodaja več svojih izdelkov. »Pred 70 leti umetno vzpostavljena meja je očitno še vedno v glavah,« je pojasnil Raspopović in dodal, da so že dosegli prvi korak k izboljšanju in za isto mizo posedli 11 kraških županov z obeh strani meje.

»Kraševci so zelo odprti in socialna nota bo predstavljala povezovalno nit praznika. Med sabo se bomo pogovarjali o pršutu in teranu, ga hvalili in kritizirali, saj smo Kraševci neposredni in kritični,« je dodal organizator. Nagradili bodo tudi najboljše vinarje in najboljši kmetiji, ki bosta prejeli deset avtohtonih krškopoljskih prašičev in 1000-litrski sod iz treh vrst hrasta.

Zelo navdušeni Kraševci

Kraševec Jožko Čuk, nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je potrdil, da sta zanimanje in podpora prazniku letos med domačini še posebno velika. »Za večino Kraševcev je to zelo pomemben praznik. Letos je zastavljen zelo profesionalno, z več etnološkimi elementi in se tako trudi širše predstaviti Kras kot celoto in ga povezati z italijanskim delom. Zato so se ljudje množično in z navdušenjem odzvali,« je povedal.

Še en Kraševec Brane Rončel naj bi prihodnje leto poskrbel tudi za dvig kakovosti glasbenega programa, ki letos še vedno temelji bolj na principu lokalne mešane ponudbe po principu za vsakogar nekaj. »Ljudi bomo dodatno motivirali z izbranim programom tujih glasbenikov in še tukaj ponudili nadgradnjo. Takšen praznik bo imel vse možnosti za to, da postane eden osrednjih dogodkov srednjeevropskega prostora,« je sklenil.