Slowindovci so k programskemu snovanju povabili letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Vita Žuraja, festival naslovili Žuraj s Slowindom!, on pa je pripravil sedem tematskih koncertov – običajnim petim komornim inštrumentalnim je dodal še dva koncerta elektroakustične glasbe. Festival bo potekal med 19. in 25. oktobrom v Slovenski filharmoniji in Cankarjevem domu.
Smetana elektroakustične glasbe
Žuraj je k sodelovanju pritegnil mojstra za elektronsko glasbo Gregoria Garcío Karmana z berlinske akademije umetnosti, katere član je tudi Vinko Globokar, in v tem sklopu bomo slišali tudi Globokarjevo skladbo Introspekcija za tubiste (1983), Žurajevo Round-robin za akordeon in živo elektroniko, S za elektroniko letos preminulega slovenskega skladatelja in glasbenega urednika Mihaela Paša ter skladbo Bojane Šaljić PodešvaPodoba, jaz in sanje za akordeon, orkester in elektroniko. Slovenci so tokrat postavljeni ob bok drugim zvenečim skladateljskim imenom sodobne glasbe – Heinzu Holligerju, Helmutu Lachenmannu in drugim. Dirigent elektroakustičnih koncertov bo Beat Furrer, pri katerem študira naš mladi skladatelj Matej Bonin, ki bo na festivalu ravno tako doživel izvedbo svoje skladbe Trash Me Out v izvedbi dua Drumartica.
Med uglednimi gosti letošnjega festivala so tudi člani ansambla Tema iz Karlsruheja, ki ga sestavljajo Žurajevi kolegi s tamkajšnje visoke šole za glasbo. Ob slovenski praizvedbi Žurajeve skladbe Contour s slowindovci bo Tema med drugim izvedel monumetalno delo Vortex temporum ali V vrtincu časa, kot so letos tudi programsko naslovili festival.
V četrttonski razdalji uglašena klavirja
Poseben koncert bo drugi z naslovom Claviers. Žuraj si ga je zamislil kot scenski koncert, na katerem bodo številni inštrumenti s tipkami, recimo dva klavirja, ki bosta med seboj uglašena v četrttonski razdalji. Španski pianistki Marija Skender in Neus Estarellas Calderón bosta izvajali preludije ruskega skladatelja Ivana Višnegradskega (1883–1979) za tako uglašene klavirje. Med njimi se bodo prepletali tudi renesančni preludiji Nicole Vicentina (1511–1575) v interpretaciji švicarskega Johannesa Kellerja na kromatičnem čembalu. Zanimivost je ta, da bomo slišali staro glasbo, ki zveni mikrotonalno. Vicentinova skladba Madonna il poco dolce naj bi bila izvedena celo prvič v zgodovini.
Na zadnjem koncertu se bo izvajalcem Slowinda pridružil še en ugleden ansambel sodobne glasbe, Contrechamps. Dve skladbi slovenskih skladateljev pa bosta tega večera doživeli svetovno premiero, Žurajev Moonballs za pihalni kvintet in ansambel ter And if not za veliki ansambel Larise Vrhunc. im
