Komisijo za preprečevanje korupcije pod vodstvom Borisa Štefaneca ne pretresajo zgolj spori med zaposlenimi, temveč tudi policijske preiskave. Na ljubljanski policijski upravi so nam včeraj potrdili, da vodijo predkazenski postopek, ki se nanaša na poslovanje KPK in v katerem ugotavljajo sume storitev več uradno pregonljivih kaznivih dejanj. »V enem delu je predkazenski postopek zaključen in je o ugotovitvah obveščeno državno tožilstvo, v preostalem delu pa se še nadaljuje,« so včeraj sporočili s policije.
Je med osumljenci tudi Štefanec?
Ali in zoper koga potekajo predkazenski postopki, smo včeraj vprašali tudi predsednika KPK, a je bil Štefanec z odgovori skop. »Podatkov ne poznam. V medijih se je nedolgo tega pojavil podatek, da policija izvaja predkazenski postopek v zvezi s poslovanjem komisije. To je edino, kar lahko potrdim. Sem pa dolžan seveda zaščititi tudi svoje sodelavce, tako da več o tem ne bi želel in ne bom govoril,« je povedal prvi mož komisije.
Da prihaja na KPK tudi do nepravilnosti, so avtorji odmevne anonimke opozorili že ob lanski deseti obletnici komisije. V pismu, naslovljenem na predsednika republike Boruta Pahorja, so med drugim zapisali tudi »nesporno« ugotovitev, da je uslužbenka komisije »zlorabljala svoj položaj in na račun KPK zastonj parkirala v garaži pod poslovnim objektom, medtem ko so drugi uslužbenci plačevali mesečne parkirnine«. Ker naj Štefanec na te ugotovitve ne bi odreagiral, »se je znotraj KPK vnela prava mala vojna«, smo lahko tedaj prebrali v anonimki.
Kasneje so v komisiji zalotili uslužbenko oddelka za računovodstvo pri odtujitvi večjega dela gotovine, ki bi ga morala izplačati kot akontacijo zaposlenim za službene poti. Omenjena uslužbenka je na komisiji začela delati le nekaj dni po prihodu Štefaneca, delovno razmerje pa je odpovedala v začetku decembra 2014. Kot je znano, je KPK računovodkinjo ovadila šele po tem, ko je ta zapustila komisijo. Tako v tem primeru kot v primeru zlorabe parkirišča so se v javnosti pojavili očitki, da Štefanec sploh ni ali pa je prepozno ukrepal, kar bi lahko pomenilo tudi, da je kršil dolžno ravnanje.
Ali je med osumljenci v predkazenskem postopku, ki ga vodijo ljubljanski policisti, zato tudi Štefanec, nam na tukajšnji policijski upravi niso pojasnili. Podobno vprašanje smo včeraj zastavili tudi predsedniku KPK, a prav tako ostali brez konkretnega odgovora.
Tri možnosti do novega senata
Če bi bila predsedniku komisije ali njegovima namestnikoma dokazana kršitev zakona, bi bil izpolnjen eden od pogojev, po katerem se lahko razreši člane senata KPK. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da lahko predsednik republike na predlog državnega zbora razreši predsednika komisije ali njegova namestnika, če ti funkcije ne opravljajo v skladu z ustavo in zakonom.
Agonija organa, ki je pod prejšnjim vodstvom v javnosti užival velik ugled, bi se po mnenju nekaterih poznavalcev lahko končala tudi tako, da bi se Pahor pogovoril s senatom komisije in članom predlagal, da odstopijo ter tako omogočijo, da se institucija pobere. A Pahor o tej možnosti ne razmišlja, je mogoče slišati v krogih blizu predsednika države. Uradno je že večkrat poudaril, da se v delo neodvisnih inštitucij ne vmešava.
Obstaja pa še tretja možnost – do novega senata bi lahko prišli s spremembo protikorupcijskega zakona. Ker pa spremembo tega zakona napovedujejo že dolgo – to vprašanje sta namreč že aprila 2013 odprla tedanji notranji minister Gregor Virant in nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič – je tudi ta možnost malo verjetna. Zakon je sicer trenutno v rokah ministrstva za javno upravo in, kot je slišati, ni med prednostnimi projekti resorja, ki ga vodi Boris Koprivnikar.
Obračuni kar pred javnostjo
»Organ ne deluje več ne na operativni in ne na simbolni ravni,« pa razmere na KPK po zadnjih nesoglasjih ocenjuje eden izmed naših sogovornikov. Včeraj se je tako nadaljevalo medijsko obračunavanje med Štefanecem in njegovo namestnico Almo Sedlar. Predsednik KPK je na novinarski konferenci povedal, da Sedlarjeva zelo intenzivno posega in vpogleduje v vse dokumente KPK, tudi v osebne mape. Po Štefanečevih besedah naj bi njegova namestnica letos vpogledala v 2318 dokumentov, čeprav je senat opravil 24 sej, na katerih so obravnavali 245 vsebinskih zadev. »To seveda jasno kaže, da ni vpogledovala samo v te zadeve,« zatrjuje Štefanec.
Na predsednikove navedbe se je že odzvala Sedlarjeva in jih odločno zanikala. »V nizu obtožb, ki jih še dalje občutim kot povračilne ukrepe zaradi opozarjanja na nepravilnosti, je predsednik Štefanec poskušal moje tekoče delo kriminalizirati na način, da ga prikazuje kot osebno motivirano pritlehno dejavnost vohunjenja ali stikanja za osebnimi podatki,« odgovarja Sedlarjeva, ki poudarja, da je v dokumente, ki niso imeli nikakršnih oznak zaupno ali tajno, vpogledovala izključno zaradi dela. Ob tem dodaja, da so Štefanečeve navedbe, da je omejil dostop do personalnih map in dokumentov vsem članom komisije, torej tudi sebi, neresnične. V odredbi, ki jo je prejela, namreč izrecno piše, da lahko predsednik vpogleduje v vse dokumente, omejeni so le vpogledi obema namestnikoma, in sicer na področje, za katero sta pristojna.
