Pot v daljne dežele je treba vnaprej načrtovati in se nanjo ustrezno pripraviti, poudarjajo v sekciji za preventivo v okviru Slovenskega zdravniškega društva in popotnikom svetujejo, da vsaj mesec dni pred potovanjem obiščejo ambulanto za potnike in opravijo obvezna in priporočljiva cepljenja ter zaščito z zdravili. Priporočljiv je tudi obisk zobozdravnika. S seboj pa je smiselno vzeti zaščitno opremo, prvo pomoč, najnujnejša zdravila za samozdravljenje v nujnih primerih, zelo priporočljivo pa je tudi osvežiti osnovno znanje prve pomoči.
V manj razvitih deželah sveta je običajno zdravstvena služba manj razvita in težje dostopna. Zato specialist javnega zdravja, asist. Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da bi se morali vsi potniki pred odhodom posvetovati v ambulanti za potnike, a se jih v resnici oglasi le desetina, ostali pa po nepotrebnem dodatno ogrožajo svoje zdravje. V vseh devetih ambulantah za potnike, ki delujejo v okrilju inštituta, letno obravnavajo le okoli 5000 oseb, ki zvečine potujejo v manj razvite predele sveta – Azijo, Afriko, Latinsko Ameriko.
Ponavljanje cepljenj ni potrebno
V ambulanti potnike seznanijo z individualnimi zdravstvenimi tveganji in priporočenimi ukrepi za ohranitev zdravja na potovanju. Večina potnikov se po posvetu odloči za določena obvezna ali priporočena cepljenja in preventivna zdravila, predvsem za zaščito pred malarijo, razloži Simonović in nadaljuje, da potnike poučijo tudi o zaščiti pred škodljivimi vplivi okolja ter ukrepi za zaščito pred boleznimi, ki se prenašajo s hrano in pijačo, piki insektov in ugrizi živali ter z vsebino priporočene potniške lekarne.
»Večina opravljenih cepljenj omogoča dolgotrajno zaščito in ponavljanje cepljenj ob naslednjih potovanjih ni potrebno. Obvezno je le cepljenje proti rumeni mrzlici,« pojasni Simonović in doda, da tudi to cepljenje zadostuje za vse življenje. Največ potnikov se sicer zaščiti s priporočenim cepljenjem proti hepatitisu A in hepatitisu B ter pred trebušnim tifusom; večina, ki potujejo na območja, kjer obstaja večje tveganje za smrtno nevarno malarijo, se odloči tudi za ustrezno preventivo z zdravili.
Cepiti se je zvečine treba vnaprej, da se do potovanja že razvije ustrezna zaščita. Pri nekaterih vrstah cepljenj je treba prejeti dva odmerka s presledkom enega meseca, zato obisk v ambulanti za potnike na splošno svetujejo okoli šest tednov pred odhodom. »Seveda pa je obisk v ambulanti še vedno priporočljiv tudi za 'last-minute' potnike, saj lahko še vedno prejmejo zaščito pred malarijo, opravijo nekatera cepljenja in dobijo koristna navodila za zaščito zdravja na določenem popotniškem cilju,« razloži Simonović in doda, da znaša skupni strošek cepljenj za potnika, ki prvič potuje na območja z večjim tveganjem za posamezna obolenja, od 100 do 200 evrov.
Skuhaj, speci, olupi ali ne jej
Med najpogostejše težave na potovanju sodijo: potovalna driska, okužbe zgornjih dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, težave zaradi ugrizov in pikov živali, poškodbe, višinska bolezen, sončne opekline in potovalna slabost.
Najpogostejša težava potnikov – potovalna driska – nastane zvečine zaradi okužbe ob uživanju onesnažene hrane in tekočin, povzročitelje bolezni pa lahko prenesemo v telo tudi prek svojih rok. Zato se driski najlažje izognemo z dosledno higieno rok in upoštevanjem pravila – skuhaj, speci, olupi ali ne jej. Najvarnejše je uživanje sveže pripravljene in dobro termično obdelane hrane. Varno je tudi uživanje suhe hrane ter sadja, ki ga lahko olupimo s čistim nožem, vodo pijemo le ustekleničeno.
Blaga driska zvečine mine v nekaj dneh, če pa jo spremlja povišana telesna temperatura ali je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč, poskrbeti pa je treba tudi za nadomeščanje izgubljenih tekočin in elektrolitov. Če nimamo že pripravljenih rehidracijskih praškov in raztopin, jih pripravimo sami: v liter prekuhane vode vmešamo štiri žličke sladkorja, polovico žličke soli in sok ene pomaranče, svetujejo strokovnjaki.
Tudi živali so lahko naš sovražnik
Tveganje za ugrize psov, mačk, opic, netopirjev in drugih sesalcev obstaja v večjem delu sveta. V primeru ugriza je treba rano takoj umiti z milnico in nato izprati pod čisto tekočo vodo, jo pokriti s sterilno gazo in poviti s povojem. Čim hitreje je treba opraviti še cepljenje proti steklini, ob vrnitvi domov pa obiskati antirabično ambulanto. Ker se povzročitelji nekaterih tropskih bolezni prenašajo na človeka tudi prek stoječih vod, ni priporočljivo kopanja v jezerih in počasnih rekah, pri hoji po peščenih plažah pa je dobrodošla uporabo natikačev. Nevarnost poškodb in prometnih nesreč zmanjšamo z izogibanjem nočnim vožnjam, uporabo varnostnih pasov in zaščitnih čelad. Ob poškodbi moramo poskrbeti za ustrezno oskrbo rane, pred potovanjem pa je priporočljivo obnoviti cepljenje pred tetanusom. Sicer pa je treba na potovanju poskrbeti tudi za ustrezno zaščito pred soncem in za varno spolnost ter uživati zadostno količino tekočin. Še posebno skrbno se morajo na potovanje pripraviti občutljivejše in ranljivejše skupine potnikov, ki jim včasih eksotična potovanja niso bila dosegljiva. Ob skrbni pripravi lahko potujejejo tudi kronični bolniki, nosečnice, manjšim otrokom pa zdravniki priporočajo potovanja po opravljenih osnovnih rutinskih cepljenjih.
