Nepričakovano se je začela redna seja upravnega odbora Atletske zveze Slovenije. Predsednik Gregor Benčina je uvodoma po 33 mesecih vodenja zveze nepreklicno odstopil ter zapustil sejo. Njegovo mesto in besedo je prevzel podpredsednik Marjan Hudej in končal sejo v pol ure. Epilog je bil, da bo 20. januarja prihodnje leto izredna volilna skupščina, upravni odbor AZS pa je postal še enotnejši in z jasnim posvetilom – da včerajšnji pretres slovenske atletike ne bo pokopal – ter dal nezaupnico odstopu direktorja Luke Steinerja. Upravni organ slovenske kraljice športa meni, da je Luka Steiner v tem čas nepogrešljiv člen slovenske atletike, ki bo imela ne glede na aktualne dogodke v olimpijski sezoni visoke cilje.
Benčina ni odstopil z vseh funkcij, saj ostaja član predsedstva Evropske atletske organizacije. V odstopni izjavi je med drugim poudaril, da je januarja 2013 prevzel zvezo z obilico lažnih obljub tistih, ki so vodili zvezo v obdobju 2008-2012. »Negativno poslovanje v letu 2012, likvidnostni primanjkljaj, nezadovoljstvo in odpovedi sponzorjev, neplačane obveznosti do atletov in dobaviteljev, bančna posojila ter nedelujoča ekipa so bila dejstva, s katerimi sem bil soočen mesec dni po izvolitvi,« je med drugim o zapuščini predhodnika Petra Kukovice zapisal Benčina ter ponosno dejal, da bi imela zveza ob koncu leta enega najvišjih proračunov v zgodovini ter da mesto predsednika zapušča s ponosom in v pozitivnih številkah.
Hudej in Steiner glavna »gasilca«
»V naslednjih dneh moramo podrobno analizirati aktualne dogodke. Na podlagi sklepov in podatkov s terena se bomo odločili, kako naprej. Mislim, da atletska zveza ni v težavah, da se je zgodil zgolj pretres. Včerajšnji razplet je bil presenetljiv, saj smo si želeli, da bi se vse skupaj zgodilo na lepši način. Preseneča me izjava Benčine, da atletsko okolje ne dojema njegovih idej. Vedno je tako, da vse, kar se dogaja, ni pogodu vsem,« je včerajšnji razplet komentiral vršilec dolžnosti predsednika AZS Marjan Hudej. Ko smo ga vprašali, kam bi šla po njegovem mnenju slovenska atletika in šport s takšnimi odločitvami, kot jo je v Letališki ulici demonstriral Benčina, je Hudej po daljšem premisleku odgovoril: »Sem človek, ki ne bi reagiral na takšen način. Žal mi je za vse stvari, ki jih je bivši predsednik v slovenski atletiki naredil dobro. Verjamem, da tisti, ki se z njimi niso strinjali, niso tako slabi, da bi se moral odviti takšen scenarij, kot se je. Za slovensko atletiko je dobro, da je upravni odbor ostal enoten, saj ima veliko odgovornost.« Ob koncu smo Hudeja, sicer predsednika velenjskega atletskega kluba, vprašali, ali pričakuje, da ga bodo atletski delavci v naslednjih dneh cukali za rokav, naj postane predsednik AZS, kot so to storili v preteklosti. »Ne pričakujem pritiskov. Dovolj jasno sem povedal, da imam bistveno preveč obveznosti. Prepričan sem, da je v Sloveniji dovolj mladih in ambicioznih ljudi, ki bi lahko to funkcijo opravljali dobro. Zato zanesljivo ne bom kandidiral za predsedniško mesto,« je zaključil Hudej.
»Upravni odbor mi je vrnil mandat ter mi naložil odgovornost, da v dobro atletske zveze zaključimo obdobje do prihodnje skupščine. Verjamem, da bomo skupaj z vršilcem dolžnosti predsednika in upravnim odborom na podlagi izkušenj, ki jih imamo, rešili nastalo situacijo,« odgovarja Luka Steiner. Poudarja, da v preteklosti nikoli nikomur ni odklonil prošnje za pogovor, ter odločno trdi, da niti pod razno ne bo vztrajal na direktorskem stolčku, saj ima vsak novi predsednik pravico, da si izbere sekretarja. »Če bo novi predsednik presodil, da nisem prava oseba, bom funkcijo prepustil nasledniku. Moj sitem delovanja je takšen, da funkcija ni prestiž, temveč odgovornost,« zatrjuje Steiner.
Izjemna enotnost klubov
Slovenski atletski klubi so v zadnjih dneh stopili skupaj kot v zadnjih letih še nikoli. Po naših informacijah jih je kar 38 od dobrih 60 po elektronski pošti poslalo iniciativnemu odboru podpis, s katerim so zahtevali izredno skupščino ter pokazali izjemno enotnost. Z včerajšnjim nepreklicnim odstopom Benčine realizacija ni bila potrebna. Za sklic izredne skupščine so zbrali več kot polovico podpisov vseh slovenskih klubov, medtem ko po statutu AZS zadostuje tretjina. Klubi v elektronskem pismu poudarjajo, da so se za takšen korak odločili, ker jim je mar za atletiko, ker si želijo drugačnega odnosa do športne panoge in znotraj nje, hkrati pa so prepričani, da vse skupaj lahko spremeni le novo vodstvo AZS. Hkrati so opozorili na po njihovem mnenju deset ključnih vprašanj.
»S številnimi ljudmi, ki so podpisali pismo, se redno slišim po telefonu. Klubi so pokazali skupen interes po širšem dialogu v atletski zvezi. Beseda zveza v atletski zvezi pomeni, da gre za preplet številnih interesov, da najdemo čim širše soglasje za ključne odločitve. Navsezadnje je bil moj odstop z mesta direktorja namenjen vzpostavitvi novega dialoga. V smislu, da si predsednik izbere novega človeka, ki mu bo predstavil in realiziral svojo vizijo. Zgodilo pa se je, kar ste videli včeraj,« zaključuje Luka Steiner.
