Po medicinskih sestrah so včeraj tudi predstavniki zdravnikov s pogovorov z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc odhajali dobre volje. Z napredkom pri dogovarjanju o standardih in normativih dela, ki v drugem koraku prinašajo dodatne zaposlitve, so za zdaj zadovoljni. Zaostrovanj, ki bi vodila v stavko, tako kot pri zaposlenih v zdravstveni negi tudi pri zdravnikih za zdaj ne bo.
Dodatne zaposlitve najbolj dorečene v osnovnem zdravstvu
Ocene o dodatnih zaposlitvah in njihovih stroških sicer še niso nared. Kolar-Celarčeva je potrdila, da jim delo otežujejo pomanjkljivi podatki, na primer o številu postelj v bolnišnicah. Lažje bo v osnovnem zdravstvu. Modra knjiga, ki so jo kot izhodišče predlagali zdravniki, določa glavarinski količnik 1500. Danes ta znaša okoli 2400 na enega zdravnika, odvisen pa ni le od števila, ampak tudi »zahtevnosti« pacientov. Sprememba bi v praksi pomenila, da bo zdravnik v povprečju skrbel za okoli 1200 namesto sedanjih 1800 bolnikov. Hkrati bo uvajanje teh standardov pokazalo, v katerih krajih so dodatne zaposlitve v zdravstvenih domovih ali med družinskimi zdravniki koncesionarji še posebej potrebne.
Od sindikatov, ki zastopajo zdravnike, Kolar-Celarčeva pričakuje poenotenje o predlogu sprememb kolektivne pogodbe. Vladna stran jim bo odgovorila v enem mesecu, zatem pa se bodo začela pogajanja. »Prišel sem skeptičen. Razmišljal sem celo, da bi oblekel črno obleko,« se je pošalil predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. »A ko smo se pogovarjali o kolektivni pogodbi, sem imel občutek, da se že pogovarjamo o poslovniku pogajanj. To je dober znak,« je poudaril. Med ključnimi spremembami kolektivne pogodbe, ki jih predlagajo v Fidesu, je odprava »stropa«, ki plačilo zamejuje navzgor. Predlagali so tudi, da zdravniki specialisti ne bi bili več uvrščeni nižje od 45. plačnega razreda (z izhodiščno plačo 2422 evrov bruto).
Država finančnega zalogaja, ki ga pomenijo višje plače, ne more rešiti v enem letu, se zavedajo sindikalisti, rezerve pa so po njihovem ravno v boljši organizaciji zdravstva. Kuštrin tako pričakuje, da jih bodo na ministrstvu za zdravje povabili tudi k sodelovanju pri pripravi zdravstvene reforme.
Trenja med sindikati
Medtem ko se odnosi med ministrico in sindikalisti v zdravstvu v zadnjih tednih otoplili, pa aktualne pogovore znova spremljajo trenja med različnimi sindikati.
»Celoten zdravstveni sistem je odvisen od istega plačnika,« je pred neenakopravno obravnavo posvaril predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič, ki zastopa tudi zaposlene v zdravstveni negi. Ob tem zavrača očitke, da njihov sindikat v primeru zdravnikov ni reprezentativen in zato ne bi smel imeti besede.
