Prepovedano na odstavni pas
V Dnevniku smo pred kratkim poročali, da so v AMZS prepričani, da zakonodaja na tem področju ni dobra in da bi jo bilo treba spremeniti. Prejeli so namreč veliko opozoril, da se številni slovenski vozniki ne znajdejo, kadar se zgodijo hude prometne nesreče na avtocesti, in da mnogi očitno še vedno ne vedo, da bi se morali takoj umakniti intervencijskim vozilom. Po mnenju generalnega sekretarja Roberta Štabe se vzbuja občutek, da vozniki ne poznajo zakonodaje, da niso dovolj kulturni in da se ne znajo pravilno odzvati v izrednih razmerah. Dejstvo je, da ob prometnih nesrečah pogosto nastaja velika zmeda in da reševalci, zlasti pa gasilci, nimajo dovolj širokega reševalnega pasu, po katerem bi hitro prispeli do poškodovanih ljudi.
Kadar nastanejo zastoji in intervencijska vozila ne morejo mimo, od voznikov marsikdo pričakuje, da se bodo z avtom umaknili na odstavni pas. Gre pač za sekunde, ki lahko rešijo življenja. Večina voznikov pa tega ne stori, ker se zaveda, da bi s tem kršila prometno zakonodajo. Kdor zapelje na odstavni pas in tam ustavi, stori prekršek in policisti ga lahko oglobijo za 200 evrov. V AMZS so zato prepričani, da bi morali s spremembo zakonodaje dovoliti, da bi se lahko vozniki v izjemnih primerih, kot so denimo prometne nesreče, reševalcem umaknili tudi na odstavni pas.
Toda na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da s sedanjo ureditvijo ni nič narobe. Zakon o pravilih cestnega prometa v 14. odstavku 30. člena določa, da morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ki se ustavita na prometnih pasovih najbližje robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil. Razlogi, da se je za reševalno pot na avtocestah in hitrih cestah izbrala površina med skrajno levim pasom in pasom, ki je desno od njega, so večplastni, pravijo v sektorju za cestne prevoze. Pri tem opozarjajo, da vse avtoceste in hitre ceste v Sloveniji ter drugih državah nimajo odstavnih pasov, da so ti neprevozni, če na njih obtičijo pokvarjena vozila, ali pa da se lahko uporabijo tudi za povratni promet intervencijskih vozil. Vse to so argumenti, zakaj ne bi bilo smiselno, da bi dovolili uporabo odstavnega pasu za umikanje reševalnim vozilom.
Še vedno brez enotne zakonske rešitve
Z ministrstva za infrastrukturo so nam tudi sporočili, da je zakonska ureditev zagotavljanja reševalne poti v Sloveniji enaka nemški. Po njihovem mnenju so navodila in nasveti, ki jih na podlagi zakona dajejo avtoklubi in druge organizacije v Nemčiji, enaka kot pri nas. »Bistveno je, da vozniki zagotovijo dovolj široko reševalno pot. Če za njeno zagotovitev ni treba uporabiti odstavnega pasu, ta ostane prazen. Na enak način svetujejo zagotavljanje reševalne poti v Švici,« še dodajajo na ministrstvu.
Toda pri nas je vendarle drugače. Medtem ko Avstrijci dopuščajo možnost za umik na odstavni pas, naša prometna zakonodaja voznikom to izrecno prepoveduje. Tudi v primerih, ko reševalci nimajo dovolj prostora, da bi se prebili do ponesrečencev. To je tudi eden od razlogov, da so na AMZS predlagali spremembo zakonodaje. Kot zanimivost lahko dodamo, da pa avstrijski zakon o prometnih pravilih izrecno dovoljuje, da lahko vozniki, ko je treba, zapeljejo tudi na odstavni pas.
Kadar reševalni pas ni dovolj širok, imajo največje težave seveda gasilci, ki se morajo do kraja nesreče pripeljati s svojimi širokimi kamioni. Tudi predsedniku Gasilske zveze Slovenije Joštu Jakši se sedanja zakonska ureditev ne zdi dobra. Žal mu je, da v Evropi še vedno nimamo enotne zakonske rešitve. Že pred dvema letoma so na zakonsko neurejenost opozarjali gasilci, zdaj načrtujejo srečanje s predstavniki AMZS. Poskušali bodo oblikovati skupen predlog, ki bi na najmodrejši način rešil problematiko reševalnega pasu. K sodelovanju nameravajo povabiti tudi predstavnike reševalnih služb in drugih, ki so kakor koli povezani z intervencijskim delom.
