Več ljudi umre zaradi premoga kot v prometnih nesrečah 

Najbolj problematični so prašni delci

Letošnje leto je »evropsko leto zraka«. Evropska agencija za okolje v nedavnem pregledu stanja ugotavlja, da ostaja onesnaženje zraka ena največjih skrbi za javno zdravje v EU. Onesnažen zrak in z njim povezane bolezni skrajšujejo življenje evropskih državljanov v povprečju za devet mesecev. Navkljub temu, da je Evropa naredila korak naprej pri zmanjševanju onesnaženja z določenimi onesnaževali, predvsem žveplovim dioksidom, je še vedno veliko ljudi izpostavljenih prekomernim koncentracijam drugih onesnaževal, ki ogrožajo zdravje in skrajšujejo življenja. Najbolj problematični so prašni delci, pri katerih v zadnjih letih beležimo zanemarljiv upad.

Premogovne elektrarne so med najhujšimi viri strupenih onesnaževalcev zraka tako v EU in Sloveniji kot globalno. Kisli plini, saje in prašne emisije iz premoga so največji industrijski vir mikroskopskega onesnaženja s prašnimi delci, ki se usidrajo globoko v pljuča in prehajajo v krvni obtok. To onesnaženje škoduje zdravju dojenčkov, otrok in odraslih, povzroča srčne napade, raka pljuč, povečuje pa tudi pogostost astmatičnih napadov in drugih dihalnih težav.

Da bi osvetlili problem vplivov kurjenja premoga na zdravje ljudi, smo naročili raziskavo pri Univerzi v Stuttgartu. Zaključno poročilo je osnova pred kratkim izdanega poročila Greenpeacea Tihi ubijalci, v njem pa so raziskovalci zajeli vplive na zdravje, ki jih ima vsaka od 300 delujočih večjih termoelektrarn v EU, kot tudi predviden vpliv 50 projektov, če in ko bodo priklopljeni na omrežje. Z uporabo sofisticiranega modela za določanje vplivov na zdravje poročilo ocenjuje, da je onesnaženje, ki ga povzročajo premogovne termoelektrarne v EU, odgovorno za tisoče prezgodnjih smrti ter okoli 240.000 izgubljenih let življenja v letu 2010. V državah z intenzivno rabo premoga rezultat nakazuje, da več ljudi umre zaradi premoga kot v prometnih nesrečah. Raziskava prav tako ocenjuje, da smo v letu 2010 izgubili okoli 5 milijonov delovnih dni zaradi bolezni in nezmožnosti za delo, ki jih lahko povežemo z onesnaženjem iz premogovnih termoelektrarn. Njihov negativni vpliv na zdravje v letu 2010 – merjen v izgubljenih letih življenja – je bil enak škodi za zdravje, ki jo povzroči 22 milijonov pokajenih cigaret v vsakem dnevu tega leta.

Onesnaženje, ki ga povzročajo premogovne elektrarne, prehaja meje in vpliva na vsakogar, četudi se elektrarna ne nahaja v neposredni bližini. Zaradi tega dejstva mora biti v interesu vseh, da se to onesnaženje omeji in zmanjša. A da je priokus še bolj grenak, premogovna industrija načrtuje še dodatnih 50 novih premogovnih termoelektrarn samo v Evropi. Glede na izračune poročila bi s tem izgubili vsako leto dodatnih 32.000 let življenja, oziroma preračunano, če bi elektrarne obratovale celotno 40-letno obdobje, to pomeni kar 1,3 milijone ukradenih let življenja.

Poročilo Greenpeacea Tihi ubijalci pa ni edino, ki opozarja na problem premogovnih termoelektrarn. Organizacija HEAL (Health and Environment Alliance) je marca 2013 objavila poročilo Neplačan račun za zdravje – kako nam kurjenje premoga povzroča bolezni, v katerem razkriva zdravstveno in tudi finančno breme kurjenja premoga v državah EU. Strošek bolezni, ki jih povzročajo termoelektrarne na premog, evropske državljane stane dodatnih 42,8 milijarde evrov na leto. Torej ni dovolj, da nam politika in energetski lobiji jemljejo pravico do življenja v zdravem okolju – jemljejo si tudi pravico, da račun za njihovo neodgovorno početje pokrivamo z denarjem iz lastnega žepa.

In kje je Slovenija? Vsekakor Slovenija ni zgodba o uspehu, saj gradi 600 MW katastrofo v Šoštanju, ki nam bo nadaljnjih 40 let krajšala življenje, poleg dejstva, da nam že danes prazni tudi žepe. In kot da to ni dovolj, bomo Zasavju, po diktatu lokalne in s podporo nacionalne politike, privoščili še dodatnih 30 let kurjenja premoga. Kar ne ubije, utrdi, bi lahko sklepali iz tega razmišljanja. Napačno. Premog ubija, dvomov o tem ni več.

Če smo pred nekaj leti še lahko živeli v nevednosti o vplivih kurjenja premoga na zdravje ljudi, si danes pred tem ne moremo več zatiskati oči. Pravkar mineva leto dni, odkar smo vsem odločevalcem in širši javnosti predstavili poročilo Družbeni strošek energije iz Šoštanja –  posledice kurjenja lignita za zdravje ljudi in narodno gospodarstvo. Poročilo, ki je bilo izdelano na podlagi metodologije Evropske agencije za okolje, prihaja do primerljivih rezultatov: TEŠ6 bo povzročil 33 do 48 smrtnih žrtev in 190 do 242 milijonov evrov gospodarske škode na leto. V 40 letih obratovanja to pomeni 1320 do 1920 smrtnih žrtev in 6,7 do 9,7 milijarde evrov škode.

V času objave je poročilo dvignilo kar nekaj prahu, a verjelo se je besedam investitorja. »Negativni vplivi se bodo zmanjšali, projekt je trajnosten,« so bile besede iz Šoštanja. Danes ocene potrjujeta obe zgoraj navedeni poročili. Poročilo HEAL ocenjuje, da kurjenje premoga Sloveniji povzroči za 228 milijonov evrov škode letno. V primeru TEŠ6 torej malo manj kot 9 milijard evrov, ki bodo šli iz davkoplačevalskih žepov. Če k temu dodamo še TET, bo vsota še toliko višja. Analiza Univerze v Stuttgartu temu dodaja 155 smrti letno (v primerjavi s 171 smrtmi zaradi prometnih nesreč v istem obdobju) ter 34.800 izgubljenih delovnih dni in 1660 izgubljenih let življenja. Statistika, ki se bo nadaljevala še naslednjih 40 let.

Cena zdravja

Prepričevanje samih sebe, da naše osebno zdravje ni ogroženo, ker ne živimo kilometer ali dva od elektrarne ali ker smo eni izmed srečnežev, ki nas bo ta usoda obšla, je enako kot nojevo zarivanje glave v pesek ob grozeči nevarnosti. Javnofinančno stanje države je katastrofalno, luknjo krpamo s preusmerjanjem denarja iz naših plitvih žepov v javno blagajno, po drugi strani pa imamo opravka s politiki, ki ob dejstvu, da se projekt TEŠ6 še kar draži in čedalje več signalov nakazuje nasedlo investicijo, niti ne trenejo z očmi. Kot da se poslanci in vlada nočejo zavedati, da prav njihove odločitve, njihova podpora nadaljevanju »premogovne zgodbe o neuspehu« v Sloveniji krši vsem Slovencem ustavno določeno pravico do življenja v zdravem okolju.

Te dni se minister Omerzel odloča o prihodnosti Termoelektrarne v Trbovljah. Trinajst let potem, ko so se ljudje na referendumu opredelili proti nadaljevanju kurjenja premoga v Zasavju. In trinajst let potem, ko so direktorji relevantnih podjetij vedeli, da morajo rudarjem in zaposlenim zagotoviti drugačno razvojno pot, in za ta namen dobili državna sredstva. Danes bodo za neodgovornost in neuspeh politike in teh direktorjev plačali največ rudarji in drugi zaposleni, ki so svoje delo korektno opravljali. Se nam ponavlja TEŠ6?

In kje je ob teh alarmantnih podatkih o vplivih kurjenja premoga na zdravje ljudi minister za zdravje? Žrtev zaradi premoga je skoraj toliko kot žrtev prometnih nesreč. In vsi vemo, koliko truda in denarja je namenjeno zmanjševanju slednje številke. Kaj počnemo, da se bo zmanjšala tudi tista prva? Kdaj bo minister za zdravje spregovoril o tem problemu? Bomo kdaj doživeli, da bo cena elektrike iz premogovnih elektrarn vključevala tudi te stroške, ki jih sedaj plačujemo s svojim zdravjem?

Ob zavedanju, da danes poznamo alternativo premogu, dileme ne bi smelo biti. Vsako izgubljeno življenje je življenje, ki bi ga lahko ohranili. Čas je, da politika ukrepa in umakne iz uporabe najškodljivejši vir pridobivanja elektrike, kar jih danes poznamo. Vemo, da je glavni zaviralec sprememb prav strah. A strah je odveč ob zavedanju, da je rešitev na dlani: obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije. Vse, kar potrebujemo, sta volja in odločitev, da damo prostor idejam in ljudem, ki verjamejo, da je človeško življenje edinstvena in najvrednejša stvar, s katero razpolagamo. Če nam to poleg izboljšanja javnega zdravja prinese še na tisoče novih delovnih mest, nove gospodarske priložnosti ter zmanjšanje energetske revščine, potem dvomov ni več.