Matej Narat je človek, ki je, kot se zdi, največ pridobil v zgodbi o odstrelitvi vodstva slabe banke. Z njo se je zapletel v frontalni spopad, potem ko mu je pred meseci kot največji upnik, nezadovoljen z njegovim predlogom finančnega prestrukturiranja, hotela zapleniti vrsto hotelov. Državni sekretar Metod Dragonja je v finalu napada na vrh Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pred dnevi v odgovoru na očitke o vmešavanju vlade v delo slabe banke javno priznal, da se je nekaj na to temo v primeru Save res zgodilo.
Kmalu bo minilo pet let, odkar so Narata, dolgoletnega bančnika, nadzorniki imenovali na čelo prezadolženega finančnega holdinga Sava, za katerega marsikateri sogovornik dvomi, da ga je smiselno obdržati pri življenju. V Savo je prišel iz NLB, pred tem je bančno kariero gradil v SKB in Factor banki.
Sava, nekoč kranjska, zdaj pa že več kot leto dni s sedežem v Ljubljani, je daleč od tistega, kar je včasih bila. Za odplačilo posojil je odprodala dobršen del svojih naložb, med drugim Čehom svoj gumarski del Savatech, prodala je tudi nekaj »srebrnine« v turistični dejavnosti (Hrvatom resort Metropol, nazadnje srbskemu kupcu še portoroški hotel Kempinski Palace), še vedno pa ima v lasti dobršen del Gorenjske banke, družbo Sava turizem ter deleže v koprskem holdingu Istrabenz ter Hotelih Bernardin.
Naratov odgovor na vprašanje, zakaj holding, ki ga vodi, sploh obdržati pri življenju, je kratek. »Ker delamo dobro.« Holding Sava vidi kot glavnega konsolidatorja slovenskega turizma, lastništvo turistične divizije bi obdržal in poskrbel za poplačilo obveznosti in odpravo insolventnosti holdinga. Skupina Sava Turizem je v prvih osmih mesecih letos ustvarila 44,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem približno šest odstotkov več.
Spletel vplivno omrežje
Konec julija 1967 v Mariboru rojeni ekonomist se sicer redko pojavlja v javnosti. Tudi v zadnjih mesecih, ko je začel spopad s slabo banko, ki je rezultiral v »neracionalni pravni vojni z nejasnim izhodom«, ga v javnosti ni bilo zaslediti. Dejaven pa je bil v ozadju. Zdaj mu gre vsekakor na roko pričakovanje vlade, da bodo nekateri postopki DUTB odslej »konceptualno zastavljeni na novo in da bodo dobili neko novo smer«.
Matej Narat je komunikativen, neposreden, simpatičen. Po oceni nekaterih sogovornikov v svoji (neformalni) moči tudi izjemno vpliven človek. Spletel je namreč pomembno omrežje, prek katerega deluje. To neformalno omrežje sestavljajo znanstva, do katerih je prišel pri podeljevanju kreditov v času, ko je bil še v NLB (v največji banki je bil sedem let, v njeno upravo pa je prišel ne glede na nasprotovanje tedanjega predsednika Marka Voljča). Sestavljajo ga med drugim tudi znanstva, spletena prek poslov, ki jih pridobivajo posamezne družbe v okviru samega holdinga, ki ga vodi. Pa tudi znanstva in moč, ki mu jih je dala možnost pri posredovanju za zaposlitve izbranim. Spomnimo, z aktualnim sekretarjem finančnega ministrstva ga povezuje zaposlitev Metoda Dragonje v mednarodni mreži NLB v Moskvi pred leti. Taisti Dragonja je v svoji aktualni funkciji bedel nad pripravo strategije državnih naložb, v kateri je Sava dobila status pomembne naložbe. Po nedavnem propadu Factor banke je Naratov imperij zaposlil tudi njegovega brata Cirila Dragonjo, nekdanjega člana uprave omenjene banke. Zanj je bilo poskrbljeno v Istrabenzovi turistični diviziji v Portorožu, ki jo Sava dejansko (formalno pa sicer ne) obvladuje. Službo je med drugim pred časom v holdingu na primer dobila soproga prvega moža Zavarovalnice Triglav, popevkarica Pika Božič, ko je poskrbela za projekt glasbene animacije v Savini turistični diviziji. Nazadnje je v javnost prišla na primer tudi informacija o službi, ki jo je dobil v eni od naložb holdinga Sava kader vladajoče SMC. V Hotele Bernardin, ki jih prav tako obvladuje Sava, vodi pa Naratov kolega iz NLB Marko Jazbec, so »parkirali« Jureta Lebna iz SMC, ki je moral zaradi neupravičene uporabe naziva magister znanosti zapustiti funkcijo državnega sekretarja. Zdaj je na Obali zaposlen kot Jazbečev pomočnik.
Spet toži Banko Slovenije
Veliko Naratovih kadrov je tudi v Gorenjski banki, v kateri je Sava skoraj polovični lastnik. Prav ta banka je sicer vzrok njegovega aktualnega sodnega spopada z Banko Slovenije, ki je Savi odvzela dovoljenje za kvalificirani delež v Gorenjski banki; tako se je odločila zaradi finančne nestabilnosti holdinga.
To sicer ni prva Naratova tožba proti bančnemu regulatorju. Prvo je sprožil po tem, ko je Banka Slovenije septembra 2010 zavrnila izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije predsednika uprave Abanke, kamor se je nameraval preseliti, ko mu ni uspel vnovičen naskok na upravo NLB. Zgodbo je dve leti kasneje končalo vrhovno sodišče z razsodbo, v kateri je Naratovo tožbo zavrnilo. In kaj so bili razlogi za to, da mu je regulator preprečil naskok na vrh Abanke? Kot je razbrati iz sicer zaupne odločbe regulatorja, so naslednji: Narat je neposredno odgovoren za slabo bančno prakso pri podeljevanju kreditov NLB, soodgovoren za neustrezen sistem upravljanja, odgovoren za kršitve, ki so vodile do poslabšanja kreditnega portfelja banke in do izgub ter do zmanjšanja kapitalske ustreznosti. Slabosti pri upravljanju banke so bile že pred krizo, v katero je NLB, tako regulator, vstopila slabše pripravljena od drugih bank. Narat pa je bil predsednik kreditnega odbora banke, ko se je odločalo o kreditiranju tajkunskih zgodb Istrabenza, Merkurja in pivovarskega prevzema časopisne hiše Delo. Pri Merkurju je regulator celo zapisal, da so bili krediti Merfinu (družbi v lasti menedžerjev nakelskega trgovca, prek katere je Bine Kordež peljal prevzem Merkurja) odobreni, čeprav je sektor za upravljanje naložb NLB dal o tej odobritvi mnenje s pridržkom. Narat je v svoji tožbi na odločitev Banke Slovenije, da ga v Abanko ne spusti, med drugim zapisal, da je s takšno odločbo materialno, moralno in profesionalno oškodovan.
Banka Slovenije je tudi ugotovila, da naj bi bil neposredno odgovoren za razširjeno prakso podeljevanja »nepravih« premostitvenih kreditov, ki so bili dostopni ozkemu, zelo omejenemu krogu oseb in ki sploh niso bili del splošne ponudbe banke. Podobna zgodba ugodnega kredita je posojilo Simoni Dimic, nekdanji desni roki Boruta Pahorja, za katero ga je, skupaj s kolegi nekdanje uprave NLB, ki so se pod odobritev podpisali, že doletela obtožnica.
Zaradi domnevno spornih odločitev o kreditih sta ga doleteli tudi dve odškodninski tožbi NLB v skupni vrednosti okoli enajst milijonov evrov, povezani s krediti družbama Petin in Poteza, ter tudi kazenske ovadbe, povezane s tem.
Matej Narat je prepričan, da se mu dela krivica. Ker menda vesolje nekoč vse izravna, bo pravici na koncu zadoščeno.
