Proti gradnji zožene štiripasovnice med Rudnikom in Škofljico, ki si jo je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič zamislil kot blažitev prometnih zamaškov, dokler ne zgradijo obvoznice, so praktično vsi. Še posebno, ker naj bi se Dars spomladi lotil gradnje dolgo pričakovanega polnega avtocestnega priključka Šmarje - Sap, ki ga prometni strokovnjaki pojmujejo kot ključnega za reševanje zastojev med Ljubljano in Škofljico.
Načrtovani štiripasovnici najostreje nasprotujejo v Ljubljanski kolesarski mreži in Koaliciji za trajnostno prometno politiko. Čedalje glasnejši so tudi lokalni prebivalci, ki se bojijo, da se bo z njeno gradnjo bistveno poslabšala varnost pešcev in kolesarjev. Tudi škofeljska občinska uprava je – vsaj sodeč po odgovoru zaskrbljenemu občanu v zadnji številki občinskega glasila Glasnik – na strani alternativne rešitve (tripasovnice z reverzibilnim pasom in krožnimi križišči), »saj občanom omogoča boljšo vključitev v promet«.
Rešitev brez kolesarjev je nesprejemljiva
»Kakršna koli rešitev, ki ne omogoča kolesarskih povezav na razdalji od Ljubljane do Škofljice, je nesprejemljiva. In zožena štiripasovnica jih ne omogoča. Resne kolesarske površine so namreč pomembne tako za dnevne migrante kot za potrebe lokalnega prebivalstva in rekreativcev,« je prepričan arhitekt in urbanist Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. Sploh pa se mu ne zdi smiselno, da ministrstvo za infrastrukturo v tem trenutku hiti z ukrepi, ko pa niti ne ve, kakšne prometne učinke bo prinesel avtocestni priključek Šmarje - Sap.
»Logično se mi zdi, da bo tovorni tranzitni promet preusmerjen z regionalne ceste na ta priključek, hkrati pa v strokovnih krogih kroži ocena, da se bo na ta račun na relaciji Ljubljana–Škofljica celoten promet zmanjšal za 20 odstotkov. Skratka, po gradnji polnega priključka bi morali počakati vsaj pol leta, da se vidijo učinki, šele nato pa bi se razmišljalo o novih naložbah, saj se lahko izkaže, da zožena štiripasovnica, ki lahko prinese izredno negativne učinke na lokalno okolje, sploh ne bo potrebna,« meni Peterlin, ki se mu zdi ideja s tripasovnico in spreminjajočim se (reverzibilnim) pasom – kot alternativo zoženi štiripasovnici so idejno zasnovo pripravili v projektantskem podjetju City Studio – okoljsko sprejemljivejša. »Različica z reverzibilnim pasom, ki spreminja smer glede na prometne potrebe, je bolj smiselna tudi prostorsko. Sploh na Škofljici, kjer gre za klasičen problem zastojev ob prometnih konicah. Če pa upoštevamo, da različica ohranja ali celo izboljšuje ureditev za kolesarje in pešce, ima izrazito prednost pred štirimi zoženimi pasovi,« razmišlja direktor Inštituta za politike prostora.
Na ministrstvu se zapletajo in izmikajo
Zakaj torej na ministrstvu vztrajajo pri zoženi štiripasovnici? Njihovi odgovori kažejo na očitno neusklajenost z Darsom. Med glavnimi argumenti za zavrnitev tripasovnice z reverzibilnim pasom in krožnimi krožišči namreč navajajo otežen promet avtobusov in tovornjakov ter s tem posledično zmanjšanje pretočnosti prometa. A pri tem (ne)hote pozabljajo, da bo Dars čez pol leta začel graditi polni avtocestni priključek Šmarje - Sap in da bo tovorni promet preusmerjen nanj.
Na naše vprašanje, zakaj ministrstvo ne počaka na dokončanje priključka in se šele zatem – po vnovičnem preverjanju prometnega stanja na Dolenjski cesti – odloči, kakšne ukrepe bo izvajalo, niso odgovorili. Smo pa namesto odgovora ministrstva prejeli pojasnilo z Darsa, kjer pravijo, da bodo predvidoma prihodnji mesec objavili razpis za izbiro izvajalca za gradnjo avtocestnega priključka Šmarje - Sap, gradbeno dovoljenje pa bo predvidoma pridobljeno v mesecu ali dveh. Poleg tega so v Darsu poudarili, da se s samo ustreznostjo ukrepov na območju Škofljice (reverzibilni pas ali zoženi štiripasovni profil ali obvoznica) niso ukvarjali, upoštevali so le najmanj ugoden scenarij z vidika dimenzioniranja polnega priključka Šmarje - Sap. »Na podlagi predhodno izdelanih študij sicer menimo, da bo gradnja polnega priključka Šmarje - Sap delno razbremenila obstoječo cestno povezavo skozi Škofljico, vendar verjetno ne bo v celoti odpravila zastojev,« so še razložili. Na ministrstvu za infrastrukturo pa kljub vnovič zastavljenemu jasnemu vprašanju spet niso jasno odgovorili, zakaj ne morejo počakati na dokončanje gradnje polnega avtocestnega priključka Šmarje - Sap in se šele nato odločiti za nadaljnje ukrepe.
