Nekdanji reprezentančni selektor Bojan Prašnikar in član zlate nogometne generacije Marinko Galič sta kritično ovrednotila nastop slovenske vrste v kvalifikacijskem ciklu za nastop na evropskem prvenstvu 2016. Prevladuje splošna ocena o zapravljenih priložnostih in nizki ravni slovenske igre. Reprezentanca bi glede na kakovost nogometašev lahko ponudila več. Ob tem se porajajo vprašanja, kje je Slovenija obstala v zadnjih letih.
O splošni oceni kvalifikacij.
Prašnikar: Želje in napovedi pred začetkom tekmovanja so bile drugačne, kot kaže končni vrstni red v skupini E. Zaradi spremembe sistema se je danes veliko lažje prebiti v dodatne kvalifikacije kot nekoč. Čeprav bo na prvenstvu v Franciji sodelovala polovica Evrope, smo videli, da se mora Slovenija za udeležbo krepko boriti. Včasih smo bili na ravni vodilne tretjine evropskih držav, danes je zgodba drugačna. Stvari nam uhajajo iz rok. V kvalifikacijah smo se želeli kosati z Anglijo in Švico, a Anglija ima zdaj dvakrat več točk kot Slovenija. Od vrha smo se zelo oddaljili in se precej približali evropskemu repu. V kvalifikacijah so se pojavili določeni prebliski, a je bilo več slabih kot dobrih. Pred petindvajsetimi leti smo se v nogometno družino vključevali skupaj z Estonijo in Litvo. V nekem obdobju smo od omenjenih reprezentanc občutno izstopali v pozitivno smer, zdaj smo znova na podobni ravni. V oči najbolj bode, da Slovenija na igrišču ni niti približno prepričljiva.
Galič: Začetek kvalifikacij je bil glede na igro dober. Spodrsnilo nam je v Estoniji, potem smo doma z veliko sreče premagali Švico, čeprav smo bili povsem v podrejenem položaju. Ne moremo reči, da ima reprezentanca premalo izkušenj. Morda so igralci premalo pogumni. Spominjajo me na hrvaško reprezentanco, kjer veliko igralcev namenja bistveno več pozornosti klubom kot reprezentanci. Človek dobi občutek, da slovenskim reprezentantom vsake toliko časa prija umik iz klubskega okolja. Ko pridejo igrat za Slovenijo, se imajo dobro. Lahko se družijo s soigralci, na igrišču pa niso na pričakovani ravni. To je velika razlika v primerjavi z mojo generacijo pred petnajstimi leti. Takrat smo imeli neverjetno željo. Niti slučajno nismo želeli izgubiti tekme, saj nas je vsak poraz zelo bolel. Znali smo se skregati, a vse v pozitivnem smislu, da smo od tega kaj odnesli. Zdaj tega ne zaznam.
O kakovosti igralskega kadra.
Prašnikar: Slovenska reprezentanca še nikdar ni imela toliko aktivnih igralcev v tujini kot sedaj. V klubih imajo vidne vloge in zajeten igralni čas. Res je, da ne gre za igralce na ravni Luke Modrića, ki je nosilec v Realu Madridu, a sedanje stanje je boljše kot v preteklosti. Zakaj reprezentanci igra ne steče, je stvar globoke analize. Vidimo, da ima Slovenija velike težave v fazi napada, čeprav ima igralce s preverjenimi individualnimi sposobnostmi. Reprezentanti imajo težave pri ustvarjanju priložnosti in težko pridejo do strela na gol. Glede na to, koliko so v teh kvalifikacijah poskušali, so še kar učinkoviti, zato ne moremo tarnati o neuspešni realizaciji. Najprej je treba pozornost nameniti pripravi napada. Problem je, da smo iz tekme v tekmo iskali neke rešitve in se obremenjevali z negativnimi zadevami, kar je porušilo koncept. Prevladuje ocena, da ima Slovenija kakovostno reprezentanco, a tega na igrišču ne pokaže, zato se pojavljajo težave v igri.
Galič: Kakovost ni slaba. Josip Iličić navdušuje pri vodilnem moštvu italijanske lige. V Fiorentini je njegova igra prepričljiva, v reprezentance pa nima kontinuitete. Na kakšni tekmi se zgodi preblisk, a tu se zgodba konča. Iličić je gotovo velik dolžnik, prav tako Jasmin Kurtić in še kdo bi se našel. Kapetan Boštjan Cesar je edini, ki se mu za odnos na igrišču velja prikloniti. Ima mentaliteto borca, zato na igrišču gara vseh devetdeset minut.
O taktičnih potezah in obnašanju selektorja Srečka Katanca.
Prašnikar: V reprezentančno zgodbo spadajo igralski kader, strokovni štab, spremljevalno osebje, navijači in mediji. Ti dejavniki lahko v sožitju pripeljejo do dobrih rezultatov. Ocenimo lahko, da ima Slovenija v tem elementu težave. Bistvo vsega je, da je podoba na igrišču problematična. V zadnjem času se selektor obremenjuje s tisoč zunanjimi dejavniki. Imamo težavo, da želi javnost gledati boljšo Slovenijo. Tu prihaja do razhajanj, zato je treba iskati rešitve. Selektorska funkcija ni niti približno preprosta. Gre za zahteven in zapleten posel, kjer moraš upoštevati ogromno dejavnikov. Znati moraš sprejemati tako pohvale kot kritike in iskati optimalne rešitve, toda ne zgolj pred tekmo, temveč kakšen dan prej. Ugotovimo lahko, da je rezultat preslab, zato se vprašajmo, ali je vložek primeren. Nova pogodba za Katanca? Pogodba nikdar ni bila zagotovilo za uspeh, nikdar ni pomenila rešitve. V nogometu nobeno druženje na silo ne prinaša ugodnega rezultata.
Galič: V strokovne odločitve se ne bi spuščal, saj se nisem niti takrat, ko sta bila selektorja Slaviša Stojanović in Matjaž Kek. Katanca spoštujem, saj je moj prijatelj in nekdanji selektor. Če igralci ne dajo vsega od sebe, ne more delovati noben model igre. Srečko Katanec se trudi, a vsakdo od nas kdaj zgreši. Nihče ni brezmadežen. Tudi Katanec je storil kar nekaj napak. Marsikatera menjava mu denimo ni uspela, a treba je vedeti, da svoj posel opravlja z najboljšimi nameni. Ne moremo trditi, da je krivec zgolj Katanec. Nogomet je kolektivna igra, vsi morajo dati vse od sebe. V tej reprezentanci pogrešam agresivnost, igra teče prepočasi. V očeh igralcev ni videti tolikšne želje, kot smo jo imeli reprezentanti pred petnajstimi leti ali še nedavno pod vodstvom Matjaža Keka. Priznajmo si, tretje mesto v skupini je slabo.
O prihajajočih dodatnih kvalifikacijah.
Prašnikar: To bo posebna zgodba na zelo zahtevni ravni. V dodatnih kvalifikacijah se bomo srečali s tekmeci podobne kakovosti kot Anglija ali Švica in s precej boljšim kot Estonija ali Litva. To pomeni, da bomo morali biti na precej višji ravni kot prejšnji mesec proti Estoniji in minuli petek proti Litvi. Kaj lahko Slovenija naredi v mesecu dni, kolikor je še ostalo do ključnih tekem za nastop na evropskem prvenstvu? Časa ni več veliko, smo ga pa imeli v zadnjih treh letih na pretek, vendar nismo dosegli želene ravni. To je skrb vzbujajoče. Če bi nam v tem trenutku uspelo v dodatnih kvalifikacijah, bi bil to izjemen dosežek. Vprašanje pa je, ali tak optimizem sploh obstaja.
Galič: Ne vem, ali lahko prihodnji mesec pričakujemo drugačno Slovenijo kot doslej. Pomembno bo, koga bo reprezentanca v žrebu v nedeljo dobila za tekmeca. Če dobimo reprezentanco z evropskega vzhoda, bo morda lažje, saj je tradicija na slovenski strani. V kvalifikacijah razen 80 minut tekme v Baslu proti Švici nismo igrali dobrega nogometa. Priznati si moramo, da smo dobili tudi kakšno točko, ki si je ne bi zaslužili. Na koncu je tretje mesto realno, imamo pa neverjetno srečo, da se je sistem v nogometu bistveno spremenil. Danes se manjši klubi lažje uvrščajo v ligo prvakov, majhne reprezentance pa na evropsko prvenstvo. Ocenjujem, da se kakovost nogometa v zadnjih letih slabša, saj ni več tako ostre konkurence. Spomnimo se le, koliko evropskih reprezentanc je bilo včasih pri vrhu in koliko jih je tam danes.
