Vsak dan tako denimo v javni kuhinji med socialno ogrožene posameznike in družine razdelijo 20 obrokov. Cena enega znaša 3,5 evra, letno pa občina zanje nameni okoli 25.000 evrov. A medtem ko je posameznike mogoče videti v vrsti tako pri Rdečem križu kot pri pred očmi javnosti nekoliko bolj skritem Karitasu, na občini pravijo, da v javni kuhinji nimajo bistveno večjega povpraševanja po toplih obrokih, do katerih so upravičeni tisti z najnižjimi dohodki in v hudi socialni stiski.
Rdeči križ na mesec razdeli za 3500 evrov odvečne hrane iz trgovin
Nekoliko drugače se leto odvija v dveh največjih humanitarnih organizacijah, Rdečem križu in Karitasu. Če se na eni strani opazovalcu zdi, da trboveljsko socialno krizo izkrivljajo dolge jutranje vrste pred znanim tujim trgovcem, pa se je na drugi strani povečalo tudi število prosilcev za pomoč pri Rdečem križu. Lani so tam v povprečju pomagali 2000 občanom, letos je bilo po njihovih besedah še okoli 200 prosilcev več. A pomoč za zdaj lahko dobijo vsi, ki zaprosijo zanjo, zatrjujejo v občini, kjer imajo za Rdeči križ in Karitas vključno s pomočjo staršem novorojencev rezerviranih slabih 30 tisočakov. Natančne vsote, koliko so letos že porabili, nimajo, saj jim iz Rdečega križa še niso poslali vseh zahtevkov za povračilo stroškov.
Stroške predstavljajo različne oblike pomoči, predvsem hrana in obleka, delno plačilo položnic za najemnino, elektriko ali komunalne storitve, za otroke tudi letovanje in šolske potrebščine. Čeprav občina Rdečemu križu za plače dveh zaposlenih in materialne stroške letno nameni 61.675 evrov, mora dobrodelna organizacija velik del finančnih in materialnih sredstev za pomoč od 50 do 60 občanom dnevno pridobiti iz drugih virov. Gre predvsem za odvečno hrano iz trgovin, katere vrednost mesečno znaša tudi do 3500 evrov, beležijo humanitarci.
Občina: Slabše ne bi moglo biti
A nadpovprečna stopnja brezposelnosti od občinskih financ bistveno več sredstev kot za hrano in materialno pomoč najranljivejšim skupinam zahteva za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja brezposelnim občanom. Za primerjavo: leta 2012, ko je bilo zasavsko gospodarstvo že občutno oslabljeno, je trboveljska občina za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja brezposelnim namenila 210.890 evrov. Letos so pri pripravi proračuna načrtovali 300.000 evrov, jih s prvim rebalansom povišali za 24.000 evrov, a vse kaže, da bodo do konca leta v ta namen primorani nameniti še nekaj tisočakov več, poudarjajo v občini.
V Trbovljah zato klavrno ugotavljajo, da nemara slabše, kot se jim godi po sedmih letih od začetka gospodarske krize, sploh ne bi moglo biti. »Ob mačehovskem odnosu države do lokalnih skupnosti, vse večji stopnji registrirane brezposelnosti, zapiranju in propadanju podjetij v naši občini, vse večjem številu prejemnikov denarno socialne pomoči in s tem povezanih socialnih transferjih, ki jih mora v veliki meri kriti občina, čeprav na odločitve nima vpliva, bi težko govorili o še slabšem stanju,« pravijo na občini, ki jo od lanske jeseni vodi županja Jasna Gabrič.
Trudijo se ne le blažiti hude posledice propadanja podjetij, temveč tudi spodbujati nastajanje novih družb. Za razvoj podjetništva, turizma in gostinstva so letos rezervirali 336.000 evrov in v prvem polletju porabili 115.000 evrov. Zavedajo se, da tovrstne spodbude niso ključne za bistveno izboljšanje socialnega stanja v občini, zato poudarjajo, da ves čas opozarjajo vlado na ukrepe, ki bi občinske proračune razbremenili socialnih transferjev. Zanje morajo vsako leto nameniti 5 odstotkov več sredstev, zato ta letos predstavljajo že četrtino vseh prihodkov občine.
