Manchester City
V zadnjih letih velja za enega najpomembnejših ljudi v angleškem nogometu Mansour bin Zayed Al Nahyan iz vladajoče družine v Združenih arabskih emiratih. Njegovo podjetje Abu Dhabi United Group je kupilo večinski delež Manchester Cityja leta 2008 (za 200 milijonov funtov) od bivšega tajskega premierja Thaksina Shinawatre. Lahko bi rekli, da je arabsko podjetje z velikimi investicijami klub povsem saniralo in ga postavilo na vrh angleške lige. City je bil pod novim vodstvom že dvakrat prvak na Otoku, čeprav v evropskih tekmovanjih še ne dosega odmevnejših uspehov. Mansour bin Zayed Al Nahyan, sicer namestnik predsednika vlade v Emiratih, je predsedniško mesto v klubu prepustil Khaldoonu Al Mubaraku, v ZDA šolanemu ekonomistu iz Abu Dabija, s katerim naj bi veliko lobirala, da bo svetovno prvenstvo v nogometu 2022 v Katarju. Naj omenimo, da je Manchester City prek podjetja, ki ga upravlja, tudi ustanovitelj novega ameriškega nogometnega kluba New York City F.C. (prvi pokrovitelj je Etihad). Podobno je z nogometnima kluboma Melbourne City in Yokohama F. Marinos.
PSG
Leta 2011 je začelo v sicer rahlo obubožan pariški nogometni klub vlagati podjetje Qatar Sports Investments in do dandanes postalo edini lastnik kluba. Podjetje je sicer del Qatar Investment Authority, ta pa razpolaga s komaj verjetnimi 170 milijardami dolarjev. Tako seveda ni presenečenje, da PSG v zadnjih letih kupuje najdražje nogometaše na svetu (Ibrahimović, Cavani, Di Maria, Pastore, David Luiz, Thiago Silva…) in da jih v francoskem prvenstvu ne more nihče ogroziti. Predsednik PSG je Naser Al Khelaifi, poslovnež in bivši teniški igralec.
Arsenal
Londonski prvoligaš ima veliko interesentov, ki bi radi imeli večinski delež kluba. Iranec Farhad Moshiri ima trenutno samo kakšnih 15 odstotkov Arsenala, kar je veliko manj, kot ima v svojem portfelju Američan Stan Kroenke, med lastniki pa je tudi Ališer Usmanov, s katerim se bojujeta za prevlado pri topničarjih. A se za šestdesetletnega Iranca ni bati. Prijavljen je, kot vsi resni bogataši, v Monaku, ima angleško in iransko državljanstvo, posli pa so mu doslej na račune prinesli okoli 2 milijardi evrov.
Malaga
Katarski šejk Abdulah bin Naser bin Abdulah Al Ahmed Al Thani je kupil španski nogometni klub leta 2010, bojda za 36 milijonov evrov, kolikor je od njega iztržila družina Sanz. Šejk izhaja iz vladajoče katarske družine in ga štejejo za enega najbolj zaslužnih, da je njegova domovina dobila svetovno prvenstvo v nogometu 2022. Bankir in poslovnež, ki celo bolj kot nogomet ljubi konje, naj bi imel na računih kakšni dve milijardi dolarjev. Kaj pa Malaga? Nastopa v prvi španski ligi in se uvršča v spodnji del lestvice.
Hull City
Trenutno drugoligaški Hull (lani so izpadli iz najelitnejše angleške lige), kjer je pred leti uspešno igral Robert Koren, je v lasti egiptovske družine Alam, katere bogastvo ocenjujejo na kakšno milijardo dolarjev. V Hull Cityju so lastniki od leta 2010. Hull je sicer kupil Asem Alam (ki je tudi predsednik kluba) oziroma njegovo podjetje Allam Marine, ki proizvaja generatorje, motorje in alternatorje. Mimogrede, Asem Alam je prišel v Anglijo v času Naserjevega režima v Egiptu, se šolal v Hullu in v bistvu poslovno uspel v Angliji.
Fulham
Shahid Khan iz Lahoreja v Pakistanu se je v mladosti preselil v ZDA in uspel. Dobesedno iz nič. Khan je lastnik ameriške verige avtomobilskih delov Flex-N-Gate, ki zaposluje 12.450 ljudi in ima letno 3 milijarde prihodkov. Štiriinšestdesetletni poslovnež ima v lasti tudi moštvo ameriškega nogometa Jacksonville Jaguars, od leta 2013 pa je lastnik londonskega Fulhama. Koliko je plačal, ni jasno, menda okoli 150 milijonov funtov. Khan ima po zadnjih podatkih na svojem računu 4,5 milijarde dolarjev. Fulham pa je komaj na sredini druge angleške lige.
Nottingham Forest
Kuvajtski poslovnež Fawaz Al Hasawi je predsednik Nottinghama, ki trenutno nastopa v drugi angleški ligi. Mesto je prevzel leta 2012, ko je zamenjal svojega bratranca Omarja. Nottingham je od leta 2012 torej v lasti družine Hasawi, drugače pa je Fawazovo delovanje v Angliji povezano z različnimi aferami, med drugim si je za nekaj dni, ki jih preživi na Otoku, kupil graščino z dvanajstimi spalnicami za 5 milijonov funtov. Njegovo bogastvo? 1,4 milijarde dolarjev.
Leeds United
Klub z izjemno zgodovino se v zadnjih letih ne more več prebiti v najvišjo angleško ligo, in to kljub velikim premikom v lastniški strukturi. Od leta 2012 pa do lani je imelo stoodstotni delež v klubu podjetje Gulf Finance House, ki je v lasti Hishama Ahmeda Al Rayesa, potem pa se je tudi to spremenilo. Bahrajnski poslovnež je namreč prodal več kot tri četrtine nogometnega kluba – zdaj ima le še 21-odstotni delež. Mimogrede, novi šef, notorični lastnik Palerma, Italijan Massimo Cellino je kot veliko rešitev pripeljal novega trenerja Darka Milaniča in ga po nekaj tekmah odpustil.
1860 München
Drugi klub iz Münchna (prvi je seveda Bayern) je bil leta 2011 praktično pred bankrotom, potem pa jih je rešil jordanski poslovnež Hasan Ismaik Abdulah (obogatel je v času nepremičninskega buma). Obubožanemu drugoligašu je Ismaik ponudil 18 milijonov evrov, kar je pomenilo 60 odstotkov delnic, a je postal le 49-odstotni lastnik kluba, ker je v Nemčiji zasebno lastništvo nogometnih klubov omejeno. Ismaika so omenjali tudi v zvezi s pranjem denarja, šlo naj bi za kakih 100 milijonov dolarjev, a je bil oproščen.
Sheffield United
Klub iz Sheffielda je v 50-odstotni lasti Abdulaha bin Musaeda bin Abdulaziza Al Sauda iz Savdske Arabije. Princ, sicer vnuk ustanovitelja Savdske Arabije Salmana bin Abdulaziza, ima ob vseh poslih v lasti tudi papirnice in tiskarne na Bližnjem vzhodu. Preden je prišel v Anglijo, je bil lastnik savdskega kluba Al Hilal, drugače pa s prijatelji menda navija za moštvo ameriškega nogometa San Francisco 69ers. Njegov Sheffield (delež je kupil leta 2013, menda za 120 milijonov funtov) je v tretji angleški ligi.
