Ljubljanski mestni svet bo 19. oktobra ponovno odločal o podaljšanju sodelovanja občine z družbo GSA poslovneža Joca Pečečnika in Olimpijskim komitejem Slovenije pri projektu Bežigrajski športni park. Če se bo večina v mestnem svetu strinjala, kar je pričakovati, bo občina že osmič podaljšala družbeno pogodbo skupne družbe BŠP in ji s tem dala še eno leto, da pridobi dovoljenja za začetek gradnje, v sklopu katere naj bi bil prenovljen tudi Plečnikov stadion.
Na občini pričakujejo gradbeno dovoljenje v enem letu
Na občinski upravi podaljšanje pogodbe podpirajo, ker so prepričani, da bo družbi BŠP v tem dodatnem letu končno le uspelo premagati vse ovire na poti pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo komunalne infrastrukture in objektov, ki sta pogoj za začetek gradnje. Na oddelku za šport, ki ga vodi Marko Kolenc, je v gradivu za mestne svetnike zapisal, da izdajo gradbenega dovoljenja za komunalno opremljanje ovira zemljiškoknjižni postopek za parceli med stadionom in Fonovimi hišami, ki so ga sprožili stanovalci. Ti namreč trdijo, da je omenjena parcela dejansko funkcionalno zemljišče in da je v zemljiški knjigi napačno pripisana mestni občini. Na oddelku za šport so prepričani, da je omenjena parcela občinska, pričakujejo, da se bo zemljiškoknjižni postopek na sodišču zaključil v začetku leta 2016.
Čeprav na občini pričakujejo sodbo v svojo korist, pa se lahko znajdejo v precej veliki zagati, če bo sodišče odločilo v korist stanovalcev sosednjih blokov. To zemljišče predstavlja stvarni vložek občine v partnerstvu z GSA in Olimpijskim komitejem in na njem je predvidena gradnja treh poslovnih objektov. Če sodišče lastništvo tega zemljišča prizna etažnim lastnikom Fondovih blokov, občina kar naenkrat ne bo več imela česa vložiti v to partnerstvo, gradnja poslovnih objektov pa prav tako ne bo več mogoča.
Ministrstvo še ni odločilo o pritožbi BŠP
Gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovnih objektov, stolpnice in stadiona pa je odvisno še od tega, ali bo družbi BŠP uspelo pridobiti okoljevarstveno soglasje. Spomnimo, agencija za okolje je družbi pred časom izdala soglasje, ki ga je po pritožbi fondovcev ministrstvo za okolje razveljavilo. Agencija za okolje je nato ponovno odločala in zavrnila izdajo soglasja, na kar se je pritožila družba BŠP. Ministrstvo je zadevo ponovno vrnilo v odločanje Agenciji za okolje, ki je vnovič zavrnila izdajo omenjenega soglasja. BŠP se je spet pritožil. Pritožba je trenutno v rokah ministrstva za okolje in prostor, kjer pravijo, da bodo odločili do predvidoma konca prihodnjega tedna.
Vzrok, zakaj Agencija za okolje družbi BŠP ni izdala okoljevarstvenega soglasja, tiči v hrupu. Ta bi pri gradnji načrtovanih objektov namreč presegel trenutno veljavne zakonske meje. K reševanju tega problema se je deloma priključila tudi občina, ki namerava v občinskem prostorskem aktu povišati stopnjo dovoljenega hrupa na območju Fondovih hiš, kar bi družbi olajšalo gradnjo. A iz občinskega gradiva za mestni svet je razvidno, da družbeniki računajo tudi, da bo država sprejela uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki bi pomagala razrešiti pritožbeni postopek o okoljevarstvenem soglasju.
