Kljub vse večjim pomislekom stroke in celo kulturnega ministrstva kaže, da projekt prenove Plečnikovega stadiona še vedno uživa neomajno podporo Mestne občine Ljubljana. Da ljubljanski župan Zoran Janković trdno stoji za projektom, ki ga občina pelje z družbo GSA poslovneža Joca Pečečnika in Olimpijskim komitejem Slovenije, ne nazadnje potrjujejo tudi zadnje predlagane spremembe občinskega prostorskega načrta, ki bodo gotovo ponovno razburile bližnje stanovalce Fondovih hiš.
Iz gradiv je namreč razvidno, da občina namerava območje Fondovih hiš razglasiti za območje z nižjo stopnjo varovanja pred hrupom. Prav zaradi varovanja soseske pred brnenjem gradbenih strojev je družbi Bežigrajski športni park (v kateri poleg družbe GSA, ki ima 59-odstotni lastniški delež, z manjšinskima deležema nastopata še mestna občina in olimpijski komite) v vodo padlo okoljevarstveno soglasje, ki ga podeljuje Agencija RS za okolje in ki je nujno za začetek gradnje.
Projekt bi lahko padel tudi na sodišču
Vendar Pečečnik še nima razlogov za odpiranje šampanjca. Izračuni, ki jih je sicer že zavrnjeni vlogi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja priložila družba Bežigrajski športni park, namreč kažejo, da bi pričakovani hrup na gradbišču kljub znižanju stopnje varovanja pred hrupom še vedno presegal dovoljene mejne vrednosti. Pečečnik bi sicer z določenimi ukrepi verjetno lahko začel prenovo, a bi bila gradnja zagotovo veliko dražja. Podjetju bi tako še najbolj pomagalo ministrstvo za okolje in prostor, če bi v kratkem spremenilo uredbo o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, ki bi investitorjem dovoljevala, da hrup v času gradnje preseže mejne vrednosti, ne pa tudi precej višje kritične vrednosti.
Stanovalci Fondovih hiš z družbo Bežigrajski športni park še vedno bijejo bitko tudi zaradi zemljišč pri stadionu, ki jih je občina vložila v podjetje, sami so pa prepričani, da pripadajo njihovi soseski. Zato so pred časom sprožili tudi postopek za določitev pripadajočega zemljišča k soseski, ki pa še vedno ni končan. Ob tem se postavlja pomembno vprašanje, kaj se bo s projektom zgodilo, če bo sodišče presodilo, da sporna parcela dejansko pripada etažnim lastnikom Fondovih hiš. V tem primeru bi bila namreč občina ob svoj vložek v družbo Bežigrajski športni park. Poleg tega pa bi dodelitev zemljišča fondovcem investitorici onemogočila gradnjo treh poslovnih stolpičev ob stadionu. Kaj bodo storili v tem primeru in kakšna bo posledično usoda Plečnikovega stadiona, na občinski službi za pravne zadeve niso pojasnili. »Verjamemo, da bomo uspešni v sodnem postopku, zato se s hipotetičnim negativnim izidom in posledicami ne ukvarjamo,« so prepričani.
700.000 evrov za začasno prenovo
Ljubljanski podžupan in poznavalec Plečnikove dediščine Janez Koželj meni, da bi občina preostala solastnika Bežigrajskega športnega parka, predvsem pa Pečečnika, težko prepričala o »kakršni koli alternativni rešitvi, ki bi bila v prid spomeniku, ne bi pa bila v prid izvedbi velikopotezno zastavljenega projekta prenove in posodobitve stadiona«, ker je sama lastnica le 28 odstotkov družbe. Koželj poleg tega ni prepričan, da bi občina z izstopom iz družbe storila kaj koristnega, »razen v moralnem smislu«.
Koželj sicer podpira predloge arhitekturne stroke za delno prenovo Plečnikovega stadiona, ki bi na tak način hitro oživel in se s tem lažje ohranjal, medtem ko bi vzporedno tekli postopki za njegovo dokončno prenovo. Po njegovih besedah bi bilo treba »odpraviti namerne poškodbe na glorieti – častni loži, rekonstruirati odprtino v opečnatem zidu, do konca prenoviti stebriščno lopo, zaščititi ogrožene dele spomenika, popraviti tribune, vhode, garderobe in paviljon s sanitarijami ter urediti danes zaraščeno travnato igrišče«. Za te posege bi po Koželjevem izračunu porabili okoli 700.000 evrov. Po prenovi bi občina stadion namenila treningu, rekreaciji in raznim prireditvam na prostem.
Ljubljanski podžupan je prepričan, da bi začasna raba Plečnikovega stadiona in drugih zapuščenih, propadajočih stavb ali zemljišč koristila vsem, »najprej seveda samim stavbam in konstrukcijam, nato uporabnikom in okoliškim prebivalcem, potem financam in ugledu lastnika, posredno pa tudi urejenemu okolju mesta«. Koželj pa ob tem ni navedel, zakaj se Bežigrajski športni park na pobudo mestne občine tega ne loti.
