Potem ko je minister za finance Dušan Mramor danes napovedal zamenjavo predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Larsa Nyberga, se v zgodbi o spornih nakazilih slabe banke, ki smo jih v Dnevniku skupaj z ugotovitvami računskega sodišča razkrili pred tednom dni, odpira vprašanje odgovornosti drugih članov upravnega odbora slabe banke in glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjörna Manssona.

Iz DUTB so tako že danes sporočili, da je bilo ministrstvo za finance vseskozi seznanjeno z vsemi prejemki neizvršnih in izvršnih direktorjev DUTB. Spomnimo, prejemke vodilnih v DUTB je vlada Mira Cerarja omejila 5. marca. Dobre tri tedne pozneje so delo začeli trije novi člani upravnega odbora (Marko Simoneti, Janez Širovnik in Imre Balogh). Čeprav so bili na položaj imenovani na predlog Cerarjeve vlade, natančneje ministra za finance Dušana Mramorja in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, v šestih mesecih niso odpravili nepravilnosti pri plačah vodilnih v DUTB.

Pri tem je najbolj sporen aneks, ki ga je Nyberg z Manssonom podpisal konec marca. Ta je namreč v več delih v nasprotju s sklepi vlade. Manssonu tako fiksno mesečno plačo omejuje (na 17.000 evrov bruto) le začasno – do začetka decembra. Še pomembneje, kot osnovo za izračun variabilnega dela njegove plače in odpravnine še vedno ohranja fiksni mesečni prejemek iz osnovne pogodbe o zaposlitvi (21.500 evrov). Ta je za 4500 evrov bruto višji od tistega, ki ga predvidevajo sklepi vlade.

Zakaj so se torej tako Mramor kot drugi neizvršni direktorji DUTB odločili ukrepati šele zdaj? Na ministrstvu za finance so v zadnjih dneh večkrat pojasnili, da »so na DUTB naslovili več dopisov glede višine in strukture prejemkov vodilnih«. »Dodatno smo jih opozorili, da sklenjeni aneksi niso v skladu z veljavno politiko prejemkov DUTB,« so poudarili na ministrstvu. Če so se pri Mramorju čistega vina odločili naliti šele po razkritju poročila računskega sodišča in današnjem sestanku z Nybergom, so druga zgodba Simoneti, Balogh in Širovnik. Ti so po informacijah iz virov blizu slabe banke ves čas vedeli za obstoj spornih aneksov. Komisijo za prejemke, ki pripravlja gradiva in ukrepe za upravni odbor DUTB, vodi Širovnik, uradno imenovan iz kvote ministra Počivalška, čeprav naj bi veljal za Mramorjev izbor.

Je torej mogoče, da so tudi novi člani upravnega odbora DUTB delili mnenje o upravičenosti izplačila tako visokih zneskov? Na to je že na četrtkovi novinarski konferenci namigoval Nyberg. Po njegovem so bili vsi neizvršni direktorji enotni v oceni, da je politika plač DUTB, ki jo je sprejela vlada, pomanjkljiva.

Ofenziva koalicijskih partnerjev na Mramorja

Tudi zato ne preseneča, da v vladni koaliciji očitno raste nezadovoljstvo z vsemi člani upravnega odbora DUTB. »Odstop Nyberga ne bo dovolj, saj morajo iz vodstva DUTB oditi prav vsi, ki še niso bili razrešeni,« je dejal predsednik DeSUS Karl Erjavec. Tudi po oceni prvaka SD Dejana Židana bi bila edina prava pot odstop vodstva slabe banke v celoti. Dogajanje okrog DUTB bi tako lahko v pomembni meri premešalo politične karte znotraj koalicije. Gre namreč za dodaten pritisk na Mramorja, ki je podpisan pod vse kadrovske in druge odločitve Cerarjeve vlade, povezane z DUTB.

Najmanj dve težavi ima tudi Mansson. Najprej pri dveh spornih aneksih – prej omenjenem marčevskem in februarskem, s katerima mu je DUTB fiksno plačo dvignila za 80 odstotkov, sedemmesečno razliko do prejšnje nižje plače pa nakazala prek poračuna. Oba aneksa sta podpisala tako Nyberg kot Mansson. Tega slednji po zakonu o gospodarskih družbah ne bi smel storiti. Zakon namreč navaja, da morajo izvršni direktorji pri opravljanju nalog upoštevati navodila in omejitve, ki jih določi skupščina družbe, v primeru DUTB torej vlada. Že pred dnevi smo razkrili, da sta oba aneksa, ki sta ju podpisala Nyberg in Mansson, v nasprotju s politiko plač, ki sta jo sprejeli vlada Mira Cerarja in pred tem vlada Alenke Bratušek. Mansson bi kot izvršni direktor DUTB na to torej moral opozoriti Nyberga.

Druga Manssonova težava je dejstvo, da je bil na položaj izvršnega direktorja imenovan brez razpisa. To je v nasprotju z zakonom o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank, ki izrecno predvideva, da morajo neizvršni direktorji DUTB izvršne imenovati z razpisom. Za odgovor na vprašanje, zakaj za Manssona na DUTB niso objavili razpisa, nas je ministrstvo za finance usmerilo na slabo banko. Iz virov blizu upravnega odbora DUTB smo izvedeli, da so vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev in kasnejših izvršnih direktorjev s polnim mandatom sredi leta 2013, ko je bila ustanovljena slaba banka, iskali s pomočjo tuje kadrovske agencije. Ta je pripravila ožji izbor, po odhodu Christopherja Gwilliama lani poleti pa je bil z ožjega seznama na razpolago le še Mansson, ki so ga nato imenovali.

Tako Mansson kot projektni menedžer DUTB Janne Harjunpää, ki ima od vseh zaposlenih na slabi banki najvišjo mesečno plačo (okrog 22.000 evrov bruto), sta v Sloveniji sicer prijavljena kot davčna nerezidenta. To pomeni, da v naši državi plačujeta davek le na dohodke, ustvarjene v Sloveniji. Po davčni zakonodaji lahko oseba takšen status dobi, če izpolni tri pogoje: pri nas ne sme imeti stalnega bivališča, središča svojih ekonomskih in osebnih interesov, v Sloveniji pa ne sme biti prisotna več kot 183 dni v posameznem letu. Pri tem ni najbolj jasno, kako je Manssonu to uspelo, saj je na DUTB redno zaposlen za polni delovni čas. Če bi torej enajst mesecev v letu vsak delovni dan v tednu prišel na sedež slabe banke, bi bil v Sloveniji prisoten 220 dni.

Davčne varovalke vodilnih v DUTB

Najbrž si je tudi zato Mansson omislil dve varovalki: kot član upravnega odbora družinskega podjetja, ki prodaja pohištvo, je ohranil ekonomske interese na Švedskem, hkrati pa mu vsakokratno vračanje domov za konec tedna verjetno pomembno zmanjšuje število dni, preživetih v Sloveniji. Visok znesek, ki mu ga DUTB nakazuje za potne stroške (9600 evrov bruto na mesec), pa gre Manssonu v prid še zaradi enega razloga. Z uveljavljanjem dejanskih stroškov prevoza in nočitev si lahko namreč nerezidenti na delu v Sloveniji znižujejo davčno osnovo od dohodka iz zaposlitve.

Če je DUTB Manssonu, ki mu slaba banka vsak mesec ločeno izplačuje tudi za dobrih 5000 evrov socialnih prispevkov, po sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Slovenijo in Švedsko dolžna odvajati dohodnino, je davčno in poslovno okolje v Sloveniji precej bolj pisano na kožo Harjunpääju. Ta je namreč kot uslužbenec DUTB, ki nima položaja v upravi, upravičen do zaposlitve za 80-odstotni delovni čas, kar ob pripadajočem dopustu skupaj znese manj kot 183 dni. To mu omogoča še boljše davčno optimiziranje prejemkov.

Primož Cirman, Vesna Vuković