Čeprav je vlada že marca sprejela sklep o omejitvi plač izvršnim direktorjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), si ga na slabi banki očitno razlagajo po svoje.
To je ena od ugotovitev novega poročila, ki ga je v povezavi z ustanovitvijo in delovanjem DUTB v letu 2013 spisalo računsko sodišče. Tokrat je v njem analiziralo popravljalne ukrepe, ki jih je vladi, ministrstvu za finance in DUTB naložilo v reviziji, objavljeni v začetku marca, v kateri je poslovanju slabe banke izdalo negativno mnenje. Tokratna ocena: večina ukrepov, ki so jih sprejele naštete ustanove, je le delno zadovoljivih ali celo nezadovoljivih. Med temi so tudi aneksi k pogodbam o zaposlitvi, ki jih je DUTB zaradi vladne odločitve o omejitvi plač sklenila s svojimi izvršnimi direktorji. Tem je namreč plače v nasprotju z zahtevo vlade znižala le začasno – z aneksi, ki nehajo veljati že čez nekaj mesecev.
Tudi zaradi tega in številnih drugih razlogov je računsko sodišče po naših informacijah vlado in upravni odbor DUTB, ki ga vodiLars Nyberg, ponovno pozvalo k takojšnjemu ukrepanju. Medtem ko od vlade želi spremembe in dopolnitev smernic za delovanje DUTB, je seznam zahtev, naslovljenih na vodilne v slabi banki, še daljši. Na DUTB bodo morali dopolniti notranje akte tako, da bo lahko natančneje spremljala učinkovitost, preglednost in gospodarnost svojega delovanja, ter prejemke izvršnih politikov uskladiti z vladnimi akti.
Plačna telovadba na DUTB
Spomnimo, v začetku marca je vlada na seji, na kateri je imenovala nove neizvršne direktorje DUTB, omejila plače izvršnim direktorjem. Najpomembnejši med njimi, Torbjörn Mansson, lahko tako po odločitvi vlade prejema 17.000 evrov bruto plače na mesec, preostali izvršni direktorji pa sedem tisoč evrov manj. Pri tem je ukinila tudi njihove variabilne prejemke. A že kmalu zatem se je očitno zapletlo. V zadnjem poročilu računskega sodišča je tako mogoče prebrati, da se jim na DUTB z Manssonom, Janezom Škrubejem in Alešem Koršičem »ni uspelo dogovoriti o implementaciji nove politike prejemkov«. Težavo so tako na slabi banki konec marca rešili z začasnimi aneksi. Ti po mnenju računskega sodišča izvršnim direktorjem DUTB še vedno omogočajo višje zneske, kot jih je določila vlada – samo pri Manssonu poleg fiksnega dela plače še dodatek v višini 50 odstotkov fiksnega dela bruto plače, torej še dodatnih 8500 evrov. Ne le da aneksi niso odpravili spornih določb iz pogodb, ki so izvršnim direktorjem omogočali plače, višje od dvajsetih tisočakov. Še pomembneje je naslednje: ko bodo aneksi nehali veljati, bodo znova v uporabi določila iz »osnovnih« pogodb izvršnih direktorjev DUTB, zaradi katerih se je vlada sploh odločila za omejitev plač. To se bo pri Manssonu zgodilo že 1. decembra, pri Škrubeju in Koršiču pa konec marca 2016. Pri tem velja spomniti, da so bili aneksi sklenjeni že v času, ko so v upravnem odboru DUTB sedeli kadri, ki jih je imenovala vlada na predlog ministra za finance Dušana Mramorja: Marko Simoniti, Imre Balogh in Janez Širovnik.
Zaslužki na DUTB gredo še vedno v nebo
V uredništvu Dnevnika smo analizirali vsa nakazila, ki jih je DUTB opravila v zadnjih desetih mesecih. Ugotovili smo, da so prejemniki vseh plačil, ki jih nakaže slaba banka, tako doma kot v tujino, razkriti. Edina izjema so plačila v tujino, ki jih DUTB izvrši vsakega petnajstega v mesecu. Na DUTB so nam pojasnili, da »gre za nakazila zneskov, ki poleg plače vključujejo tudi prispevke in zavarovanja fizičnih oseb, ki imajo z DUTB sklenjeno pogodbeno razmerje«.
Pri tem smo opazili več nenavadnosti. Najprej, število fizičnih oseb, ki od DUTB mesečno prejme plače oziroma nadomestila v tujino, na mesečni ravni niha med štiri in osem. Z DUTB je po našem vedenju tako ali drugače povezanih najmanj pet tujih državljanov: poleg Manssona, Nyberga in Balogha še projektni menedžer DUTB Janne Harjunpää in Kaspar Ojasoo, estonski državljan, ki naj bi ga na DUTB pripeljal Harjunpää. Hkrati je opaziti, da višine izplačanih zneskov v posameznih primerih krepko presegajo omejitve, ki jih je pri plačah postavila vlada. V mesecu februarju 2015 je DUTB fizični osebi v tujino nakazala 62.100 evrov, v mesecu aprilu 71.000 evrov, kar je rekordni znesek med vsemi plačili fizičnim osebam v tujino, v mesecu maju pa 42.500 evrov. Mesečno znašajo najvišja nakazila med 22 in 23.000 evri, kar je od pet do šest tisoč evrov več od zgornje meje bruto plače, ki jo je vlada določila Manssonu. Dodatnih pojasnil od DUTB do zaključka redakcije nismo prejeli.
Po ugotovitvah računskega sodišča država sicer še vedno ni sprejela ključnih dokumentov, ki bi urejali delovanje DUTB. Institucija, v katero je država konec leta 2013 vložila 200 milijonov evrov, sama pa je nato za odkup slabih terjatev iz slovenskih bank izdala za 1,6 milijarde evrov obveznic, tako še vedno nima jasnih sistemskih okvirjev za svoje delovanje. To se ni spremenilo tudi, ko je računsko sodišče poslovanju DUTB marca izdalo negativno mnenje. Šest mesecev pozneje namreč na ministrstvu za finance še vedno niso pripravili ustrezne zakonske podlage za učinkovito in pregledno delovanje slabe banke. Tako recimo še vedno ni jasno, kdo ima pristojnost določiti, kateri deli premoženja bank se lahko prenesejo na DUTB, koliko lahko znaša vrednost prenosa terjatev iz bank na DUTB, kakšni so kriteriji, po katerih mora ministrstvo vsako leto vladi poročati o učinkih ukrepov, ki jih je država izpeljala v bankah... Te orehe naj bi vlada strla šele junija 2016, torej le leto in pol pred uradno še vedno veljavnim datumom prenehanja obstoja DUTB, zato računsko sodišče dvomi o smiselnosti takšnih načrtov ministrstva.
Mramorjevi se z Veselom ne strinjajo
Tam se z ugotovitvami računskega sodišča, ki ga vodi Tomaž Vesel, ne strinjajo. »Delovanje DUTB poleg zakona in uredbe podrobneje urejajo še smernice za delovanje, ki jih je sprejela vlada, statut, in politika prejemkov, ki je bila spremenjena tudi v smeri upoštevanja ugotovitev računskega sodišča,« so pojasnili na ministrstvu. Računskemu sodišču smo že pojasnili, da bo novela zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank življenjsko dobo DUTB podaljšala do konca leta 2022,« so poudarili.
Precej pomanjkljivi so tudi notranji akti DUTB. V navodilih za spremljanje zakonsko določenih ciljev DUTB so tako po oceni računskega sodišča nenatančne definicije pojmov in vhodnih podatkov. Pri tem ni predvideno, da bi DUTB o (ne)izpolnitvi ciljev komur koli poročala: ne vladi oziroma ministrstvu ne državnemu zboru. Neustrezno urejeno je tudi spremljanje odprodaje premoženja, ki jo od DUTB zahteva zakon, prav tako postopki za izdajo obveznic znotraj DUTB in sistem notranje kontrole. Na ministrstvu menijo, da nadzor nad DUTB opravljajo v skladu s svojimi pristojnostmi.
