Kako Davidu, sicer zdravemu poštenemu konservativcu, ne bi bilo slabo, ko pa Jeremy, zadnji ostanek hipijevske generacije s pridihom Rdečih brigad, obljublja Britancem, da bo oživel Robina Hooda in bo, če bo čez 5 let zmagala na volitvah, začel jemati bogatim in dajati revnim. Da kvasi neumnosti, je to njegov osebni problem, ampak da na stotine tisoč ljudi zdaj sili v laburistično stranko, je ali posledica množične zastrupitve z norimi gobami ali nedavnega pojava krvave lune.
Kje je sloviti britanski čut za edino pravično in razvoju podrejeno uravnovešeno ureditev, po kateri brez bogatih posameznikov ni revnih množic, tarna Cameron, ki je vsa svoja študijska leta posvetil preučevanju najdražjih britanskih ekskluzivnih klubov in ve, o čem govori. Namreč zgolj tako zbalansirana družba je edini porok moči in prosperitete Velike Britanije, ohranjanja njenega položaja svetovne velesile in branik vsega pristno britanskega, ki ga že itak ogrožajo horde beguncev, z odcepitvijo zasvojeni Škoti in tisoče uredb Evropske unije.
V povprečnega Britanca preoblečeni marksist z brado, vodja laburistov Corbyn pa zvito ponuja nekaj atipično britanskega – boljše javno zdravstvo in šolstvo, stanovanja za manj premožne, višje najnižje plače in klestenje milijardnih bonusov bančnikov, borznih mogulov in direktorjev največjih družb. »Vemo mi, kam to pelje,« svari Cameron. »Čakajo nas uvajanje samoupravljanja s temelji marksizma v osnovne šole, sindikalni izleti, boni za trgovino, potovanje v Trst po kavbojke in švercanje čaja s Finske ter množični eksodus premožnih Britancev v bedno življenje na nekaterih eksotičnih otokih.« Pred Britanci je je najsrhljivejše obdobje v zgodovini kraljestva.
A kot presunjena mati, ki so ji ukradli otroka, je zaječal Cameron, ko je ta sramota za britanski narod, Corbyn, javno, brez sramu dejal, da on kot prihodnji premier nikoli ne bi pritisnil na rdeči gumb, ki bi aktiviral jedrsko bombo! Pa kdo je temu tipu dal britansko državljanstvo? Nekaj generacij se je odpovedovalo, da je država zgradila sistem lastnega jedrskega orožja, marsikateri lord je večkrat preskočil jutranjo paštetko iz zajčjih jetrc in kraljica ni odpotovala v Avstralijo tolikokrat, kot bi si želela, zdaj pa morebitni prihodnji premier brez kančka domoljubja pravi, da se ne gre jedrske vojne. Vse to orožje, ta ponos britanske obrambe in garant demokracije naj torej zarjavi in propade, zato ker si je šef laburistov izmislil, da bi denar za jedrske bombe porabil za gradnjo šol, bolnišnic, domov za ostarele, izboljšavo javnega prometa, za okolju manj škodljivo industrijo in podobne neumnosti. Ko bo vse to naredil, bodo prišli ta rdeči in jim vse to tudi pobrali. Ampak Camerona nihče ne posluša.
