Odločitev je utemeljil s tem, da plačila, ki smo jih v zadnjem tednu razkrili, niso bila v skladu s politiko prejemkov. »Izgubil sem zaupanje v neizvršnega direktorja DUTB, ker me je s svojimi izjavami zavajal. Zamolčano mi je bilo plačilo za nazaj. Na podlagi teh dogodkov bom skupščini DUTB (vladi op.avt) predlagal, da se predsednik upravnega odbora razreši. To ni vprašanje višine prejemkov niti kvalitete dela, ampak vprašanje zaupanja.«
Upravni odbor DUTB se je na odločitev Mramorja že odzval. »Postopki v takšnih primerih so jasni, na skupščini je, da se opredeli do predloga ministra. Ministrstvo za finance je bilo vseskozi seznanjeno s vsemi prejemki izvršnih in neizvršnih direktorjev DUTB.«
Še v ponedeljek so na Družbi za upravljanje terjatev bank trdili, da je Torbjörn Mansson 71.000 evrov aprila prejel zaradi poračuna plač. Včeraj so obrnili ploščo.
Nelogičnosti in nejasnosti, povezane s prejemki glavnega izvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Torbjörna Manssona, je še vedno veliko. Kot smo že poročali, je Mansson pogodbo o zaposlitvi z DUTB podpisal konec lanskega julija. Ta mu je zagotavljala 20.500 evrov bruto fiksne mesečne plače in do 240.000 evrov bruto variabilnih prejemkov. 13. februarja letos, tri tedne pred vladno omejitvijo plač na DUTB, je predsednik upravnega odbora Lars Nyberg z Manssonom podpisal še aneks, s katerim se je njegova fiksna plača dvignila za 80 odstotkov – na 36.900 evrov bruto mesečno.
DUTB v ponedeljek: Šlo je za poračun plač. DUTB danes: Šlo je za nagrado
In tu se zgodba zaplete. Kot smo že pred dnevi razkrili v Dnevniku, je DUTB sredi aprila nakazala znesek v višini dobrih 71.000 evrov neto. Zakaj? Na slabi banki so nam v ponedeljek potrdili, da je šlo za poračun plač za nazaj, kar Manssonu omogoča prej omenjeni aneks. A na DUTB so ploščo včeraj obrnili. Nyberg je namreč zatrdil, da je ta denar Mansson dobil kot nagrado za uspešno delo v letu 2014. S tem je želel poudariti, da februarski sporni aneks, ki ga je Nyberg podpisal, ko je zelo verjetno že vedel, da bo vlada izvršnim direktorjem DUTB omejila plače, Manssonu v resnici ni prinesel niti evra.
Toda v tej razlagi je mogoče najti več lukenj. Prvič, po podatkih DUTB je bruto vsota omenjenega izplačila Manssonu znašala 114.800 evrov. Zanimivo je, da gre za znesek, ki je do evra enak bruto razliki med staro (nižjo) in novo (višjo) Manssonovo plačo v sedmih mesecih med avgustom 2014, ko se je Šved zaposlil na DUTB, in februarjem 2015, ko je z Nybergom podpisal sporni aneks. Pri tem je težko verjeti, da gre za naključje. Omenjeni aneks namreč Manssonu daje pravico do takojšnjega izplačila vsote iz dodatka. Drugič, tudi v javni predstavitvi razreza Manssonovih prejemkov so na DUTB omenjeni znesek uvrstili pod postavko »aneks 13. februar«. Ta ne omenja nobenih nagrad, ampak le fiksne prejemke.
Manssonu nagrada za pet mesecev, ostalim ne
In tretjič, še vedno ni jasno, zakaj natančno bi bil Mansson sploh upravičen do tako zajetne nagrade. Vodenje DUTB je prevzel 1. avgusta, kar pomeni, da je družbo vodil pet od dvanajstih mesecev v letu 2014. Preostalih sedem mesecev, torej dva meseca več, je DUTB vodil Christopher Gwilliam. Ta nagrade ni dobil, prav tako ne preostala izvršna direktorja Janez Škrubej in Aleš Koršič. Zakaj ne? »Ker si jih po oceni upravnega odbora niso zaslužili,« je odgovoril Nyberg. In zakaj si jih je zaslužil Mansson? »Zaradi rezultatov, ki jih je ustvaril. Bili so boljši od pričakovanih. Pred bankrotom smo rešili Cimos in prodali prve naložbe,« je odvrnil Nyberg. Pri tem je vprašljivo, ali je bil res Mansson najbolj zaslužen za sanacijo Cimosa. Spomnimo, v začetku septembra, mesec dni po tem, ko je Mansson uradno prevzel vodenje DUTB, je moral Cimos, ki je že pred tem padel v prisilno poravnavo, sodišče zaprositi za dvomesečno podaljšanje roka za pripravo načrta o finančnem prestrukturiranju družbe.
Ali je Nyberg aneks na enak način kot novinarjem pojasnil tudi ministru za finance Dušanu Mramorju, s katerim so se neizvršni direktorji DUTB sestali včeraj, ni znano. Četudi je Nyberg sestanek ocenil kot korekten in namenjen razjasnitvi, na ministrstvu z njegovimi pojasnili očitno niso bili najbolj zadovoljni. »Prejeli smo dodatne informacije o izplačilih vodstvu družbe DUTB. Ob pregledu podatkov se poraja dvom, da so bila ta izplačila, na primer potni stroški, dejansko skladna s politiko prejemkov DUTB. Zato smo poleg uskladitve pogodb z politiko prejemkov od Larsa Nyberga zahtevali tudi dodatna pojasnila,« so danes sporočili z ministrstva.
