Potem ko smo objavili neuradne informacije, da je ustavno sodišče s tesno večino (5:4) dovolilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi, ki popolnoma izenačuje pravice raznospolnih in istospolnih parov, so se na naše pisanje odzvali na ustavnem sodišču. »Odločitev bo razglašena, ko bo sprejeta,« je sporočil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. Predsednik sodišča Miroslav Mozetič je že v torek zvečer za STA dejal, da končna odločitev še ni sprejeta.
To izjavo predsednika ustavnega sodišča je po mnenju nekaterih naših sogovornikov mogoče razumeti kot potrditev informacij, da je sodišče v zadevi že odločilo, vendar odločitev še ni dokončna, o čemer smo že poročali. Poznavalci namreč opozarjajo, da odločitev ustavnega sodišča velja kot (do)končna, ko je odločba »odpravljena« (razposlana), ta pa v primeru referenduma o zakonu o zakonski zvezi še ni bila. Odločitev o dopustnosti referenduma se lahko še spremeni, če bi kateri od ustavnih sodnikov do razpošiljanja odločbe predlagal ponovno odločanje (revotacijo), pri katerem bi se večina sodnikov odločila drugače.
Je revotacija še mogoča?
Katerega od ustavnih sodnikov lahko na primer o tem, da se premisli, prepričajo tudi ločena mnenja (ta naj bi se v zadevi o referendumu o zakonu o zakonski zvezi še pisala) in torej predlaga ponovno glasovanje. Da bi se to tudi v primeru tokratnega odločanja o referendumu lahko zgodilo oziroma da bi se morda eden od sodnikov premislil, naši sogovorniki ne izključujejo povsem. Je pa v krogih nekdanjih ustavnih sodnikov mogoče slišati, da se pri tako »zaostrenih zadevah« revotacija praviloma ne dogaja. »Med razpravo je marsikaj mogoče, tudi prepričati koga, ko pa so enkrat stališča oblikovana, se pri takšnih zadevah običajno ne spremeni kaj dosti.«
Pogostejše so revotacije pri »politično manj zaostrenih zadevah«. Tako se naši sogovorniki spominjajo, da se je eden od ustavnih sodnikov v isti zadevi kar trikrat premislil. Ker je bil njegov glas odločilen, pa je to povzročalo zaplete, saj so se ločena mnenja »spreminjala« v odločbo, odločba pa v ločena mnenja. Eden od naših sogovornikov se tudi spominja, kako je pred več leti kurir določeno odločbo ustavnega sodišča že odnesel na pošto, potem pa so ugotovili, da je v njej prišlo do napake. Sledilo je mrzlično lovljenje kurirja, da je odločbo vendarle prinesel nazaj. »Če bi bila pošta odposlana, bi bila zadeva dokončna in bi torej moralo ustavno sodišče sprejeti popravek sodbe, kar pa ni enostavno.«
Premislek o neustavnosti
Prakse ustavnega sodišča o odločanju o prepovedi oziroma dopustitvi referenduma po nedavni spremembi ustave v tem delu sicer še ni. Po novem 90. členu ustave referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Preden je državni zbor izglasoval sklep o prepovedi referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, so se nekateri ustavni pravniki že spraševali, ali mora biti protiustavnost ugotovljena s predhodnimi odločbami ustavnega sodišča ali s sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice. »V spremenjenem delu neustavnost zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni bila ugotovljena in je nanjo mogoče sklepati iz drugih odločitev ustavnega sodišča. Iz dosedanje prakse ustavnega sodišča tudi izhaja, da referendum prepove, če sprejeti novi zakon na ustavno skladen način odpravlja prejšnje neustavno stanje, če pa bi bil na referendumu zavrnjen, bi to odložilo njegovo uveljavitev in s tem ohranilo obstoječe neustavno stanje,« je marca letos razmišljal Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete.
Kot je znano, je ustavno sodišče diskriminacijo istospolno usmerjenih doslej ugotovilo v zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) in v zakonu o dedovanju, rok za odpravo neustavnosti pa je že potekel. Zahtevo za oceno ustavnosti ZRIPS je v delu, ki se nanaša na postopek registracije, konec leta 2013 vložilo tudi upravno sodišče, vendar o zadevi še ni odločeno. Upravno sodišče se je za tak manever odločilo, ker sta tožnici vložili tožbo zoper Republiko Slovenijo, s katero izpodbijata odločbo kamniške upravne enote, da se njuna zahteva za registracijo zunaj uradnih prostorov zavrne. Ob tem ne gre pozabiti niti na nedavno odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, ki je posvojitve otrok dovolilo tudi istospolnim parom, svojo odločitev pa je utemeljilo z določilom evropske konvencije o človekovih pravicah o pravici do zasebnega in družinskega življenja.
Pred ustavnimi sodniki ožja in širša razlaga
»Novela zakona o zakonski zvezi bistveno širše zajema spremembe na tem področju. Nova opredelitev zakonske zveze namreč vpliva tudi na druge zakone. Odločilno vprašanje je torej, ali se bodo ustavni sodniki odločili za ožjo ali širšo razlago. Tu se bodo lomila kopja,« je v začetku leta pravilno napovedal ustavni pravnik Igor Kaučič, a hkrati poudaril, da imajo ustavni sodniki zdaj trdnejša merila za to, da referenduma ne dopustijo. Njegov kolega z ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc je tedaj opozoril na zelo natančno študijo Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji, »ki na mnogoterih zakonskih področjih prikaže nedopustno razlikovanje v obsegu pravic istospolnih partnerjev in pravic otrok v istospolnih skupnostih«. Kot smo večkrat poročali, je skupina pravnikov v omenjeni študiji diskriminacijo istospolnih partnerstev in družin ugotovila v vsaj 70 zakonih – v pravzaprav vseh ključnih sistemskih zakonih, ki predstavljajo temelj slovenske pravne ureditve. »Ocenim lahko, da bi se morala primernost zakonske ureditve umakniti odpravi protiustavnosti, če ta traja že daljši čas in če predhodni poskusi za njeno odpravo niso bili uspešni,« je še poudaril Zagorc.
Dodajmo, da je v Sloveniji istospolno partnersko skupnost do danes registriralo več kot 250 posameznikov, število posvojenih otrok v istospolnih družinah (posvojitev po partnerju) naj bi bilo okoli 15, mavričnih družin pa je bistveno več.
