Referendum o zakonu o zakonski zvezi je nedopusten. Tako je s 53 glasovi za in 21 proti sklenil državni zbor. Zdaj so spet na vrsti predstavniki koalicije Za otroke gre, ki se lahko pritožijo na ustavno sodišče. Za to naj bi imeli sedem dni časa, dvoma, da bodo to možnost izkoristili, pa ni. Ustavno sodišče bi moralo o prejeti pritožbi odločiti v 30 dneh, a kot kaže praksa, so ustavni sodniki za odločanje o referendumih v zadnjih desetih letih potrebovali povprečno 40 dni, v primeru družinskega zakonika pa kar dobra dva meseca.
Aleša Primca so čakali zaman
Po hodnikih državnega zbora so se včeraj do popoldanskih ur pojavljala ugibanja, ali ne bo seje morda prekinil prihod glavnega nasprotnika izenačitve pravic raznospolnih in istospolnih parov Aleša Primca z (vsaj) 40.000 podpisi za razpis referenduma. S tem bi nekoliko zavekli odločanje.
Razlog, zakaj bi koalicija Za otroke gre podpise že včeraj prinesla v parlament, naj bi bila tudi želja, da pokaže, kako kratek čas – zgolj štiri dni – je potrebovala za pridobitev tako velikega števila podpisov in kako močan odpor proti zakonu o zakonski zvezi je prisoten v javnosti. A so se v Primčevi koaliciji odločili za drugačno taktiko. Včeraj so sicer sporočili, da so že zbrali več kot 40.000 podpisov, kdaj jih bodo vložili v državni zbor, pa naj bi razkrili danes. Poznavalci menijo, da ne bodo hiteli. Če ustavno sodišče referenduma ne bo prepovedalo, bo namreč nadaljevanje zbiranja podpisov lahko učinkovita predreferendumska kampanja nasprotnikov izenačitve pravic.
Sodišče bo odločalo na novih temeljih
Pred dobrimi tremi leti je državni zbor že dan po začetku zbiranja referendumskih podpisov odločil, naj ustavno sodišče presodi, ali bi lahko z neuveljavitvijo družinskega zakonika nastale protiustavne posledice. Tako se je zbiranje podpisov, ki ga je prav tako vodil Primc, po dveh dneh ustavilo, nadaljevalo pa šele po objavi odločbe ustavnega sodišča. Ker bi se zakonik začel uporabljati leto dni po uveljavitvi, rezultat referenduma v tem času ne bi mogel vplivati na nastanek protiustavnih posledic, se je vsebinski presoji izognilo ustavno sodišče.
Sklepanje, da bo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi ustavno sodišče, sicer v isti sestavi kot pred tremi leti, dovolilo že zato, ker je tako ravnalo v primeru družinskega zakonika, po besedah ustavnega pravnika dr. Saše Zagorca ni točno. »Vmes smo spremenili ustavo. Ta referendumsko odločanje izrecno prepoveduje, če gre za odpravo protiustavnosti na področju človekovih pravic. Tudi vsebina, namen in obseg novele zakona so drugačni,« poudarja Zagorc. Skupina pravnikov je sicer diskriminacijo istospolnih partnerstev in družin ugotovila v vsaj 70 zakonih – v pravzaprav vseh ključnih sistemskih zakonih, ki predstavljajo temelj slovenske pravne ureditve.
