Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj pripravil posebno konferenco o nadaljnjem skupnem nastopu mednarodne skupnosti v boju proti Islamski državi in nasilnemu ekstremizmu. Leto dni po začetku napadov na Islamsko državo (ISIL) je opozoril, da ne gre za konvencionalen boj, temveč za dolgoročen spopad tudi proti ideologiji tega omrežja. Zato morajo svoj delež postoriti tudi posamezne države.
»Ne manj, temveč več demokracije je pravi odgovor,« je kot način spopada z ideologijo teroristov ocenil Obama. Optimistično je dejal, da bo Islamsko državo v Iraku in Siriji možno premagati, saj je teroristična organizacija obkrožena z družbami in državami, ki jo želijo uničiti.
Države nad terorizem z demokracijo
»Islamska država in Boko Haram predstavljata neposredno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Ta grožnja narašča,« je v svojem nagovoru izpostavil generalni sekretar OZN Ban Ki Moon. Zato je potreben enoten odgovor. Države morajo z vladavino prava, odprtimi družbami in zagotavljanjem dostojnih delovnih mest onemogočiti takšne okoliščine, na osnovi katerih lahko pride do novačenja teroristov in hkrati prisluhniti stremljenjem svojih državljanov. Prav zato namerava Ban Ki Moon generalni skupščini naslednje leto predstaviti poseben akcijski načrt ukrepov za posamezne države, kako preprečiti nastanek nasilnega ekstremizma.
Iraški premier Haidar Al Abadi je opozoril, da Islamska država grozi celotni regiji. Zavzel se je za boljše sodelovanje s sosednjimi državami, čez katere prihajajo tuji borci v Irak, mednarodno skupnost pa je pozval k finančni pomoči za iraške varnostne sile in prekinitvi virov financiranja teroristov. Na poseben primer spreminjajoče se ideologije teroristov je opozoril nigerijski predsednik Muhammadu Buhari. Potem ko je okrutna skupina Boko Haram zaprisegla zvestobo ISIL, je prišlo tudi do spremenjenega novačenja novih rekrutov in ideologije skupine. Tako kot prejšnji govorci je tudi Buhari izpostavil nujnost, da se predvsem mlade z vladavino prava in dobrim vladanjem odvrne od terorizma.
(Ne)uspehi v boju proti ISIL
V koaliciji proti ISIL sicer sodeluje že okoli šestdeset držav, le peščica se jih neposredno udeležuje z letalskimi napadi. Doslej so jih izvedli že več kot 5000. Pentagon je ob tem vzpostavil še 500 milijonov dolarjev obsežen program za urjenje sirskih upornikov, ki bi pomagali v boju proti ISIL. A že od prve skupine 50, ki so jih poslali v Sirijo, se proti teroristom bori zgolj še pet borcev, ostali so prejeto ameriško orožje predali Al Kajdi sorodni organizaciji Al Nusra. Islamski državi kljub vsem napadom mednarodnih sil po izgubi ozemlja uspe vedno znova regrupirati in ponovno osvojiti nove kose ozemlja, tudi s pomočjo novih rekrutov, ki so na džihad večinoma prispeli iz Zahodnih držav. Po ocenah ameriških obveščevalnih služb jih je od leta 2011 na bojišče pripotovalo skorajda 30.000.
V Siriji ISIL nadzoruje večinoma puščavnati vzhodni del države, deloma pa tudi območja na severu. Čez mejo se nato Islamska država zajeda v zahodne province Iraka. Skupaj naj bi območje pod njihovim nadzorom merilo okoli 300.000 kvadratnih kilometrov, kar približno ustreza površini Italije. Islamska država je od svojega nastanka v Siriji območje delovanja razširila še na Libijo, Egipt, Afganistan, Nigerijo in Bangladeš.
