Sodeč po včerajšnjem nagovoru ameriškega predsednika na jubilejnem 70. letnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov so ZDA pri reševanju sirske krize pripravljene sodelovati z vsemi državami, vključno z Iranom in Rusijo. Pri tem se je zavzel za politično tranzicijo, ki bo državo vodila stran od sedanjega režima Bašarja Al Asada, nejasen pa je ostal glede možnosti, da bi ta tranzicijska prizadevanja vključila sirskega predsednika. Za to se vseskozi zavzema Rusija, vse bolj pa se k tej možnosti nagibajo tudi nekatere zaveznice Washingtona v Evropi – Francija Nemčija in tudi že Velika Britanija. Posredno je kritiziral stališče Moskve, ko je obsodil politiko podpiranja tiranov, poudaril pa je, da je treba priznati, da se Sirija po toliko prelite krvi in moriji ne more vrniti na čas pred začetkom vojne. Ko gre za tranzicije v arabskem svetu po tamkajšnjih pomladnih vstajah, je po Obamovi oceni ta zastala tudi v Libiji. Tamkajšnjo koalicijo je okrcal, ker ni storila dovolj, da bi zapolnila prazen prostor za Gadafijevim režimom in je omogočila, da so ga zasedli islamski militantneži. Glede kalifata, ki je podobno praznino zapolnil v delih Sirije in Iraka, pa je dejal, da na tem svetu ni prostora za »apokaliptični kult«, kakršen je Islamska država (IS).
S Kubo še korak naprej
Barack Obama je v zvezi s Kubo izrazil prepričanje, da bo kongres sčasoma ukinil gospodarski embargo. Nekateri komentatorji so že napovedali, da bo njegova vlada nanj izvršila pritisk tudi s tem, da se bo vzdržala ob zdaj že tradicionalnem glasovanju generalne skupščine o odpravi tega embarga. To se že leta odvija v absolutno podporo ukinitvi in lani so proti njej glasovali le še ZDA in Izrael. V zvezi z ozemeljskim sporom v Južnokitajskem morju je Kitajsko in vse ostale države, ki so zapletene vanj, pozval, naj ga rešijo po mirni poti, ter hkrati dodal, da ZDA tam nimajo nikakršnih teritorialnih interesov, se pa zavzemajo za svoboden trgovinski pretok. Kar zadeva sankcije proti Rusiji zaradi njene vloge v ukrajinskem konfliktu, pa je Obama dejal, da ne odražajo nobene ameriške želje po vrnitvi v obdobje hladne vojne. Uporabil je tudi primer jedrskega dogovora z Iranom kot dokaz krepitve mednarodnega miru oziroma izogibanja vojni nevarnosti.
Putin vztraja pri Al Asadu
V poznejšem nastopu je Ruski predsednik Vladimir Putin zagovarjal stališča v zvezi s Sirijo in dejal, da je nesodelovanje s predsednikom Al Asadom in njegovimi enotami velika napaka. Po njegovi oceni se sirske režimske sile in Kurdi edini resno spopadajo s skrajneži oziroma teroristi Islamske države. Zavzel se je še za širšo mednarodno protiteroristično koalicijo z muslimanskimi državami kot ključnimi članicami, Združenim narodom pa pripisal usodno napako, ker ne sodelujejo s sirsko vlado. Putin in Obama sta v prvem uradnem srečanju po izbruhu ukrajinske krize imela priložnost, da poenotita stališča glede Sirije in Al Asada, ker pa sta Moskva in Washington različno razumela namen srečanja – ameriška stran je težišče postavila v Ukrajino, ruska pa na Bližnji vzhod – prelomnega rezultata v primerjavi z dosedanjim hladnim odnosom ni bilo pričakovati.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je odprl splošno razpravo na zasedanju, ki poteka pod naslovom »Pot naprej za mir, varnost in človekove pravice«, pa se je osredotočil na problem beguncev in Evropo pozval, naj zanje stori več, ter jo spomnil, da je bila po drugi svetovni vojni prav ona tista, ki je potrebovala pomoč sveta. »Ne bi smeli graditi ograj ali zidov, ampak bi se morali predvsem posvetiti osnovnim vzrokom v državah izvora,« je dejal in opozoril na dramatično finančno podhranjenost agencije ZN za humanitarno pomoč. Glede krize v Siriji pa je generalni sekretar ocenil, da je rešitev v rokah petih držav – ZDA, Rusije, Savdske Arabije, Irana in Turčije. »A dokler nihče ni pripravljen na kompromise, ne moremo pričakovati napredka,« je dejal Ban Ki Moon. Splošna razprava se bo nadaljevala do 5. oktobra, ko zanjo zaradi slovesa velikih ne bo več takšnega zanimanja.