Morda največji uspeh pa je drastično, več kot polovico, znižanje zadolženosti. »Ponudbe na bančnem trgu je ogromno, vendar projekte in inovacije podpiramo sami, iz prostega denarnega toka.« Te besede dobro ponazorijo strm poslovni vzpon mariborsko-zreškega proizvajalca tehničnih tkanin in brusov, ki med drugim skrbi za nemoteno delovanje hongkonške železnice.
Osvajanje novih trgov je še danes v ospredju strategije Swatycometa. Trenutni cilji so Indija, Daljni vzhod, Brazilija in Latinska Amerika. Besedna zveza »slovenski izvoznik« tako po Merkanovem mnenju že nekaj časa ni prava za opis podjetja, ki ga vodi: »Smo mednarodno podjetje s sedežem v Sloveniji.« Kot direktor si od države želi več gospodarske diplomacije in zmanjšanje obremenitve plač, vendar jo kljub temu vidi kot dom za Swatycomet in zase. Od sodržavljanov pričakuje več pozitivizma.
Po izobrazbi ste inženir fizike, kako ste se znašli v poslovnih vodah in postali direktor Swatycometa?Moja odločitev za fiziko je izvirala iz dejstva, da me je zanimala njena širina. Ne zgolj strojništvo, elektrotehnika ali kaj tretjega, pri fiziki je bilo mogoče slišati kaj o mehaniki, elektriki, tudi optiki. Pozneje sem sodeloval z razvojnimi inštituti, kot je Jožef Stefan, ampak hitro se je pokazalo, da iščem več dinamike. Izobrazbo sem nadgradil z ekonomijo, kar me je pripeljalo v podjetje, ki se ukvarja s prodajnimi in marketinškimi aktivnostmi. Ampak gre za produkt, ki je inženirske narave.
V dobrih dveh letih vodenja ste prerodili Swatycomet in si prislužili najvišje priznanje Združenja Manager. Koliko zaslug za uspešno poslovanje podjetja pripisujete sebi in koliko preteklim vodstvom?V procesu združevanja mariborskega podjetja Swaty in zreškega Comet je bilo nedvomno izluščeno najboljše od obeh. S tem je bil postavljen eden ključnih temeljev za poznejše skupne poslovne uspehe. Toda v nekem trenutku je bilo treba reči »združevanje je končano, treba jim je dati vetra«. Za to si ne morem lastiti vseh zaslug, pri ustvarjanju nove strategije je sodelovala ekipa vsaj 50 ljudi, ki je zaslužna za uspehe. Nagrada Združenja Manager je priznanje meni, moji ekipi in vsem zaposlenim. Je plod zavzetosti, ki vlada v podjetju, in vrednot, ki nas lepijo skupaj.
Nekaj preteklih menedžerjev leta je neslavno končalo svojo pot na čelu podjetij, kjer so osvojili nagrado. Se bojite, da lahko tudi vas čez čas doleti podobna usoda?Zgodb nekdanjih nagrajencev nisem spremljal, tako da vam na to vprašanje ne znam odgovoriti. Jaz bom še naprej delal zavzeto, odgovorno in strokovno kot doslej.
Kakšne so trenutne razmere na trgu brusov, kjer obvladujete en odstotek svetovnega trga?Položaj je stabilen. Treba je razumeti, da abrazivna industrija ni IT- ali farmacevtska industrija, gre namreč za tradicionalno industrijo, kjer se proizvajajo izdelki, brez katerih v svetu ne gre. Ravno to nam daje stabilnost. Seveda obstajajo različni trgi, različni deli sveta, vendar je Swatycomet prisoten praktično povsod, tako da ne čutimo velikih nihanj.
Dejali ste, da je abrazivna industrija tradicionalna. Ali to pomeni, da večjega tehnološkega napredka v prihodnje ne gre pričakovati?V naslednjih desetih letih ne pričakujemo nekih substitutov, ki bi lahko nadomestili bruse in brusna orodja. Dejstvo pa je, da poteka v panogi zelo intenziven tehnološki razvoj, v katerem sodelujemo tudi mi.
Okoli 95 odstotkov prodaje ustvarite na tujih trgih. Leta 2013 so vam padli prihodki zaradi nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Danes svet plaši ohlajanje Kitajske in gospodarstev v razvoju, potem je tu še škandal Volkswagen, ki bo zamajal avtomobilsko industrijo in Nemčijo...Swatycomet nima strategije rasti, kar pomeni, da se ne oziramo na posamezne dogodke. Če bo prišla nova svetovna kriza, pa se bomo že prilagodili. Kar nas žene, je repozicioniranje v panogi. Zelo pomembno za nas je osvajanje tržnih segmentov višjih cenovnih razredov, določene programe zato tudi opuščamo. Poenostavljeno povedano, osredotočamo se na sektor profesionalcev, ki vsaj osem ur na dan uporabljajo brusno orodje, in na drugi strani ne več toliko na »naredi sam« domače mojstre, ki kupujejo bruse v trgovskih centrih, kot so Bauhaus, Baumax in drugi.
Zakaj zgolj trg profesionalcev?Verjamemo, da smo tu najmočnejši, saj sledimo zahtevam najzahtevnejših uporabnikov. V tej luči stalno pripravljamo inovacije, s katerimi bomo v prihodnje učinkoviteje proizvajali še zahtevnejše proizvode. Veliko raziskav in razvoja namenjamo tudi izbiri materialov.
Kje dobite materiale, jih proizvajate sami?Ne, materiale kupujemo. Predstavljajte si nas kot kuharje. Na tržnici kupimo sestavine in skušamo ustvariti najboljšo možno jed. Pri tem uporabljamo določene začimbe, ki jih poznamo samo mi. Tehnološki postopki, na primer način segrevanja in ohlajanja jedi, to so skrivnosti, ki jih poznamo samo mi. Vsa dobra podjetja v panogi imajo svoje skrivnosti.
Teren kot nalašč za industrijsko vohunstvo. Ste bili že soočeni z uhajanjem občutljivih informacij? Obstaja kdo poleg vas, ki pozna celoten recept?Ne. Prvič, delujemo kot ekipa, ne temeljimo na tem, da bi posameznik poznal tehnološke in kemijske postopke, laboratorijske izsledke ter še kaj tretjega. In drugič, imamo zelo striktno IT-politiko, s katero omejujemo informacijska tveganja.
Ste v lasti Avtotehne, ki je v prisilni poravnavi. Kakšen vpliv na vaše poslovanje ima to?Lastništvo ne vpliva na naše poslovanje. Poslovni partnerji so s položajem seznanjeni in ni nikakršnih težav.
O prodaji Swatycometa se govori že praktično ves čas, odkar ste na čelu družbe. Med interesenti se naštevajo Saint-Gobain, Bosch, Murugappa, avstrijski Tyrolit ali Eczacibaşi Holding. Kako daleč je postopek prodaje?Kdo se je v preteklosti pojavljal kot interesent, ni pomembno in ne pomeni, da ima danes še vedno interes. Da smo naprodaj, se ve že dolgo, za konkretna vprašanja o prodajnem procesu pa so pravi naslov naši lastniki. Poudaril bi, da gre za prodajo dobrega podjetja. Nismo podjetje v težavah s sto in enim prestrukturiranjem in verjamem, da bomo dobra strateška naložba za nadaljnji razvoj. Kdaj bo končan prodajni postopek, pa ne bi špekuliral.
Imate kot prvi mož Swatycometa kakšne preference glede novega lastnika? Si želite veliko skupino ali manjše podjetje, ki se, tako kot vi, osredotoča na abrazivno industrijo?Nimamo preferenc, vse, kar si želimo, je, da nas bo novi lastnik pustil delati in nas podpiral pri razvojnih projektih.
Bi lahko novi lastnik selil proizvodnjo v tujino? Ravno ste investirali v novo proizvodno halo v Ločah.V Ločah smo investirali v nepremičnino, loška enota postaja tako največji proizvajalec tehničnih tkanin za abrazivno industrijo v Evropi. Vse investicije v smislu strojnega parka in zmogljivosti vršimo na obstoječih lokacijah.
Toda sami ste v enem izmed intervjujev pred časom dejali, da je Slovenija predraga za dolgoročen poslovni uspeh.Res je, vendar je pomembno predvsem, kateremu segmentu trga slediš. Če bi sledili segmentu »naredi sam«, bi bili verjetno primorani razmišljati v smeri selitve proizvodnje iz Slovenije.
Približno 900 delovnih mest ostaja torej doma. Bo loška proizvodna hala prinesla nove zaposlitve?Z zaposlovanjem predvsem nadomeščamo kadre, ki se upokojujejo. Gre v glavnem za tehnologe, razvojnike in strokovnjake. V proizvodnji pa zaradi avtomatizacije oziroma robotizacije števila zaposlenih ne povečujemo.
Je robotizacija prihodnost panoge brusov, tako kot denimo v proizvodnji avtomobilov? Bodo vaši kuharji čez čas odgovorni le še za recepturo, medtem ko bodo vse drugo opravili roboti?V bistvu sledimo dvema ciljema. Obseg proizvodnje se meri v tisočih in desettisočih ton. Robotizacijo je treba razumeti kot razbremenitev delavcev. Manipulacija materialov poteka s pomočjo strojev in robotov, zaposleni tako niso več tisti, ki prenašajo ta bremena. Prek dodatnih izobraževanj postajajo bolj operaterji strojev in so danes v popolnoma drugi vlogi kot še pred nekaj leti.
Ozriva se desetletje in več v prihodnost. Bo vaša proizvodna hala delovala v popolni temi, zgolj ob brnenju robotov, kot v avtomobilski industriji?Ne. Gre za različne postopke, različen material. Če odrežeš kovino, je tu določena toleranca. Pri nas kuhamo sipek material, mnogo več je tehtanja, oblikovanja, preverjanja. Tu je človeški faktor in njegovo znanje izredno pomembno. Določeni izdelki so narejeni tudi po meri kupca. Glede na material, ki ga brusijo, znamo narediti posebne bruse. Nekateri tehtajo 300 kilogramov, to ni serijska proizvodnja.
Zakaj se uporabljajo takšni brusi?V železarnah odlivajo gredice in brus je namenjen strganju odvečnega materiala z žareče gredice. Takšne bruse znajo narediti le tri podjetja na svetu, mi smo eno izmed njih. Naše bruse uporabljajo ArcelorMittal, Hyundai Steel, jeseniški Acroni in drugi.
