Svet se spreminja, z njim se spreminjamo tudi mi, in naša miselnost se bo morala s časom prilagoditi novemu. Čistejšemu, varčnejšemu. Električno gnana vozila so dobro izhodišče za takšno razmišljanje. Res je tudi, da se je zadeva šele začela premikati in da so prvi koraki, predvsem pri infrastrukturi in zmogljivostih, še opotekajoči. A če samo pomislimo, kako je Bertha Benz na svoji prvi »uradni« vožnji leta 1888 s patentom motorwagen številka 3 lahko bencin kupila le v lekarni, danes pa se ob cestah bohotijo bencinske črpalke, potem je jasno, da bomo čez toliko in toliko let lahko verjetno videvali in uporabljali tudi drugačne polnilnice za električne avtomobile.
Dejstvo je, da je veliko lažje narediti in prodati električni avtomobil, kot na noge postaviti ustrezno mrežo polnilnic, ki bodo ta vozila primerno hitro napolnila. Ljudje danes nimamo časa potrpežljivo čakati po osem ur, da se nam napolni avtomobil, s katerim se boste lahko prepeljali naslednjih 130 kilometrov. Največji izziv je baterija, ki se bo napolnila v nekaj minutah in bo zmogla vozilo poganjati z enim polnjenjem do 800 kilometrov. Danes se to bere kot absolutna znanstvena fantastika. »Toda avtomobili z vedno večjim dosegom prihajajo, v naslednjih treh letih bodo vsa vozila imela 300 kilometrov in več dometa,« pravi direktor podjetja Plan-net Solar Marko Femc. Strokovnjaki sicer pravijo, da namen električnih avtomobilov ni zamenjati obstoječe klasično gnane, bo pa z vzpostavitvijo omrežja hitrih polnilnic mogoče z električnim avtomobilom po Sloveniji voziti kamor koli in kadar koli. »Uveljaviti bi morali slogan – ne kupujte pločevine, kupite mobilnost. Toda človek, ki pravi, da bo kupil električni avtomobil takrat, ko bo imel večji domet, ne razume bistva električne mobilnosti. Z nakupom električnega avtomobila se namreč kupi v dobršni meri storitev mobilnosti in ne univerzalnega avtomobila za vse vrste uporabe,« pravi Željko Purgar, koordinator Sekcije trajnostne mobilnosti CER.
Vsak bencinski servis s polnilnico
Težava zase so polnilnice v mestnih središčih, recimo v Ljubljani, ki jih je seveda manj, kot je električnih avtomobilov. Nekatere so postale celo klasična zastonjkarska parkirišča. Zjutraj pripelje uporabnik električno vozilo na zanj izpraznjeno parkirišče, ga priključi na polnilnico in se lepo ob koncu delovnega dne odpelje domov. Priročno, ekonomično, čisto. Pa čeprav se je baterija že zdavnaj napolnila in je neki drugi uporabnik električnega vozila neuspešno iskal polnilnico. »To bo potrebno omejiti. Ukrep je lahko enostaven: ko se bo storitev zaračunavala, bo takšno parkiranje drago. Na nivoju občine bi bilo prav tako mogoče točno določiti pravila obnašanja, da nas enako kot pri klasičnem parkiranju na primer lahko sankcionira redarska služba,« pravi Kristina Sever z Elektra Ljubljana. Zato je zanimiv odlok, ki so ga sprejeli v Rusiji, kjer se trenutno vozi vsega 500 električnih avtomobilov: vsi bencinski servisi bodo morali imeti od 1. novembra 2016 na voljo tudi polnilnico za električna vozila. Sicer tip ni natančno določen, najcenejša varianta za postavitev pa naj bi pri njih stala okoli 1300 evrov.
In ker je tudi pri nas električnih vozil na cestah vedno več, je logično, da se postavljajo tudi polnilnice. Na spletni strani polni.si, za katero velja, da je najbolje ažurirana spletna stran o polnilnicah za električna vozila v Sloveniji, je prikazanih okrog 200 polnilnic za električna vozila. Od preprostih, hišnih vtičnic za javno rabo do 22-kilovatnih polnilnic, ki za določene avtomobile omogočajo že relativno hitro polnjenje. Za marsikatero polnilnico je mogoče na omenjeni strani pridobiti tudi podatek o delovanju in zasedenosti. Ena zadnjih pridobitev na tem področju je hitra polnilnica pred Kristalno palačo v BTC v Ljubljani in je prva izmed 26 napovedanih dvojnih hitrih polnilnic, ki jih bodo postavili ob slovenskih avtocestah. Tovrstna polnilnica za polno baterijo poskrbi v vsega 30 minutah, omogoča pa preprosto polnjenje vseh vrst električnih avtomobilov s tremi različnimi kabli s pripadajočimi priključki. Je prijazna do uporabnika, saj ta ne potrebuje posebnih kablov za hitro polnjenje oziroma mu tovrstnih kablov ni potrebno nameščati in po uporabi pospravljati v vozilo.
Prek Slovenije z enim polnjenjem
Ostale polnilnice bodo dali v uporabo najpozneje do konca leta, kar je tudi obveznost partnerjev v srednjeevropskem projektu gradnje hitrih polnilnic na osi München–Zagreb. Po besedah Deana Herende z ministrstva za infrastrukturo bo Slovenijo moč prevoziti z enim polnjenjem akumulatorja električnega avtomobila, klub temu pa je strah uporabnikov, da bodo ostali na cesti, še vedno relativno velik. To naj bi odpravili tako, da bodo na avtocestah postavili hitre polnilnice, ki med seboj ne bodo oddaljene več kot 50 kilometrov. Končni cilj naj bi bil, da bi bilo mogoče po cestah Evropske unije z električnimi avtomobili potovati brez težav. Za najbolj razširjene 22-kilovatne polnilnice v Sloveniji, ki jih postavlja Petrol, velja, da je strošek postavitve od 3000 do 7000 evrov, cena hitre univerzalne polnilnice pa se giblje med 27.000 in 33.000 evrov. Petrol bo na omrežju slovenskih hitrih avtocestnih polnilnic ponudnik storitev, torej bo vzpostavil sistem prijave in sistem kartičnega plačila. »Že nekaj časa je jasno, da brez električne mobilnosti ne bomo dosegli dokončne uveljavitve trajnostne mobilnosti, manjšanja porabe energije in večanja deleža obnovljivih virov v prometu. Električna mobilnost pa ne bo udejanjila svojega potenciala brez pravšnjega podpornega okolja,« je izpostavil član uprave Petrola Rok Vodnik.
Sistem plačevanja bi bilo mogoče že danes uvesti na vseh polnilnicah, na katerih se je potrebno registrirati s kartico. Načeloma pa velja, da se elektrika ne bo zaračunavala, dokler se na cesti ne ustvari kritična masa električnih vozil, ki bo omogočala izvedbo vzdržnega poslovnega modela. »Vsekakor bo cena električne energije na polnilnicah za električna vozila takšna, da bo vožnja z njimi tudi finančno učinkovitejša v primerjavi z vožnjo z avtomobili z motorji na notranje zgorevanje. Kdaj bomo v Sloveniji pričeli s plačevanjem elektrike za električna vozila na javnih polnilnih mestih, pa danes še ne ve nihče,« še pravi Purgar. Na Elektru Ljubljana tako na najbolj obiskanih električnih polnilnicah zabeležijo do 20 obiskov mesečno, uporaba pa po besedah Kristine Sever do nadaljnjega ostaja brezplačna. Ena od nadlog pri polnjenju so seveda obvezni kabli, ki jih moramo voziti s seboj, po možnosti dva tipa, za polnjenje na polnilnici in za polnjenje doma oziroma v običajni vtičnici. Zato seveda industrija išče načine, kako poenostaviti tudi ta del uporabe električnega vozila. »Morda pa v prihodnosti doživimo razvojni preboj na področju polnjenja brez žic in bomo avto le preprosto parkirali. Polnjenje se bo sprožilo samodejno,« zaključuje Pugar.
