Evropski voditelji so na vrh pripotovali v luči jasnih svaril vodstva evropske komisije, da je po tednih besed napočil čas za dejanja. Potem ko so se dan prej o razdelitvi 120.000 prosilcev za azil dogovorili s preglasovanjem Slovaške, Češke, Romunije in Madžarske, se je nakazovalo, da bo tudi naslednji korak v poskusu reševanja begunske krize minil v medsebojnih obtoževanjih držav članic. Romunija in Češka sta sicer že omilili svoje nasprotovanje obveznim kvotam in napovedali sprejetje beguncev. Precej bolj neprožen je bil slovaški premier Robert Fico, ki je »diktatu EU«, kot se je izrazil, pristavil še napoved tožbe Slovaške pred sodiščem EU v Luksemburgu zaradi načina sprejetja odločitve o kvotah. Prav zaradi slovaške politike do begunske krize pa je Gianni Pitella, vodja druge največje politične skupine v evropskem parlamentu, socialistov in demokratov (S&D), pozval k izključitvi Ficove stranke Smer iz njihove politične skupine.
Pol milijarde za sirske sosede, članice še enkrat toliko
O kvotah na zasedanju ni bilo več veliko govora, evropski voditelji so pogled usmerjali predvsem v nadaljnje korake, ki jih je treba narediti za obvladovanje begunske krize. Razprava se je zavlekla pozno v noč. Gibala se je predvsem okoli krepitve mejnega nadzora in omogočanja več pomoči sirskim sosedam, kamor se je med štiri leta in pol trajajočo državljansko vojno zateklo že več kot štiri milijone beguncev. Evropska komisija je predstavila niz nujnih ukrepov za prihodnjih šest mesecev, ki jih razume kot drugi korak pri reševanju begunske krize. Evropski voditelji tem ukrepom ob prihodu na vrh niso nasprotovali, večinoma gre za finančne ukrepe in večji poudarek krepitvi nadzora na zunanjih mejah EU. Ob zavedanju, da zgolj z več denarja ne bo mogoče rešiti sirske državljanske vojne, se je francoski predsednik François Hollande zavzel tudi za sklic nove sirske mirovne konference.
In kakšni so naslednji nujni ukrepi za blažitev krize? S 100 milijoni evrov bo EU okrepila najbolj prizadete države članice, 1,3 milijarde evrov se bo steklo na račune agencije za zaščito evropskih meja Frontex, podporne agencije za azilno politiko EASO in Europola. 200 milijonov evrov bosta dobila Svetovni program za hrano (WFP) in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), ki se soočata s pomanjkanjem sredstev za pomoč beguncem, med drugim zato, ker so nekatere države članice svoje prispevke zmanjšale tudi za 99 odstotkov. Dodatno namerava komisija prihodnje leto nameniti še 300 milijonov evrov za humanitarno pomoč, sirskim beguncem pa bodo iz posebnega sklada namenili še 500 milijonov evrov. Države članice so ob tem pozvale, naj pomoč sirskim beguncem z lastnimi prispevki podvojijo. Slovenski premier Miro Cerar je napovedal manjše prispevke Slovenije v višini okoli 30.000 evrov. Prvega smo včeraj namenili UNHCR.
Komisarske kritike Nemčiji
»Nikogar ne bomo preglasovali. To mora biti naš skupni načrt,« je pred začetkom zasedanja poudarjal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Voditelje držav članic je soočil z dejstvom, da razdelitvena shema ne bo zadostovala za spopad z begunsko krizo, saj je na begu več milijonov ljudi, ki bi morda želeli priti v Evropo. Zgolj v Siriji je (še vedno) osem milijonov notranje razseljenih ljudi, štirje milijoni beguncev pa so državo zapustili.
Angela Merkel je na vrhu zvenela optimistično: »EU se je zmožna soočiti z begunsko krizo.« Pred tem jo je zaradi obljube, da bo sirskim beguncem v Nemčiji dodelila mednarodno zaščito ne glede na to, v kateri državi so vstopili v schengensko območje, kritiziral komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Ker je Nemčija z odločitvijo zamrznila izvajanje dublinskih azilnih pravil, je pospešila kolaps tega predpisa, je ocenil.
»Grške meje naj varujejo drugi«
Neomajni madžarski premier Viktor Orban, ki še naprej zavrača razdelitveni načrt za 120.000 prosilcev za azil in je Nemčiji v reševanju begunske problematike očital »moralni imperializem«, je na srečanje prinesel načrt za rešitev krize v šestih točkah. Na vrh seznama je umestil zamisel, da bi morale države članice v skupni proračun EU plačevati po en odstotek več, hkrati pa bi EU morala prihraniti tudi en odstotek svojih izdatkov. Zbrane tri milijarde evrov bi namenili spopadu z begunsko krizo.
Po Orbanovih zamislih bi Grčija na svojih zunanjih mejah morala dovoliti tudi patruljiranje pripadnikov policij iz drugih držav članic EU, prav tako bi morali do mednarodne zaščite upravičene migrante ločiti od ekonomskih, še preden vstopijo na schengensko ozemlje. Vse kandidatke za članstvo bi po zamislih madžarskega premierja morali razglasiti za »varne države« (Srbija, Makedonija, Albanija, Črna gora in Turčija), kar bi dejansko pomenilo, da bi EU ljudi lažje vračala na njihova ozemlja, če bi od tam pripotovali v EU in ne bi bili upravičeni do mednarodne zaščite.
