V preteklosti so bile v modi peči na kurilno olje, pred njimi na premog in drva, potem pa so se vrnile peči na biomaso, ki je bistvu les v različnih oblikah, na primer sekanci, briketi ter večja ali manjša polena. Zadnja leta je razvoj toplotnih črpalk pripeljal do izjemnega porasta vgradnje teh načinov ogrevanja v sistemu voda-zrak.
Toplotne izgube objekta
Še vedno pa ostaja vprašanje, kaj storiti, če imamo zastarelo in neprimerno peč. Odgovor nanj je obnova ali zamenjava, seveda pa je ob tem treba najprej urediti toplotno izolacijo objekta in okenskih odprtin. Glede oken naj tu povemo samo to, da ni nujno, da so stara okna slaba in da jih je moč kakovostno obnoviti, kot tudi ni nujno, da so še skoraj nova okna dobra. S tem mislimo predvsem novejša okna, plastična ali lesena, ki nimajo termoizolacijskih stekel, ampak navadno dvojno steklo z vmesnim prostorom, napolnjenim z zrakom in ne plinom, ter brez emisijskega premaza. Taka stekla povzročajo zelo velike toplotne izgube, zato priporočamo zamenjavo stekel.
Tabela o specifični porabi toplote različnih objektov vsebuje tudi podatek o maksimalni toplotni prehodnosti oken. Že pri hiši z minimalno toplotno izolacijo govorimo o oknih z minimalnim koeficientom toplotne prehodnosti 1,3 W/m2K, kar pomeni okno z izolacijskim steklom. Steklo, ki ima v medprostoru samo zrak in je brez emisijskega premaza, pa ima koeficient toplotne prehodnosti približno 2,4 W/m2K, celotno okno pa še nekoliko slabše. Dodatna razlaga tega verjetno ni potrebna.
Kako pa je s porabo toplote v različnih objektih? To prikazuje tabela o specifični porabi toplote v različnih objektih. Zanimiva je razlaga Rudija Kronovška, ustanovitelja podjetja Termo-tehnika, (blagovna znamka Kronoterm), ki pravi, da bolj ko je hiša toplotno potratna, bolj varčen sistem ogrevanja potrebuje. To vsekakor drži in tudi zato razmislite o porabi svoje peči in celotnega ogrevalnega sistema ter o potrebnih ukrepih.
Kurilno olje
Kotli na kurilno olje so bili v preteklih letih zelo priljubljeni. Nemalokrat se je uporabil celo kotel, v katerem so kurili enkrat premog in drugič kurilno olje, zamenjali pa so samo vrata z gorilnikom. Stari kotli na kurilno olje so tako povsem neprimerni. Sodobni imajo bistveno boljše izkoristke in delujejo v nizko- in visokotemperaturnem režimu, poznamo pa tudi kondenzacijske, pri katerih ne smemo pozabiti na priporočilo, naj se vgrajujejo le v dobro izolirane objekte, v katerih je temperatura ogrevalne vode čim nižja. To pomeni, da so primerni zlasti za talno, stensko ali kombinirano ogrevanje.
Problem je predvsem, da pri višji temperaturi vode ne dosegamo dovolj velikih izkoristkov kotla. Če torej prisegate na ta energent, je smiselno razmisliti o zamenjavi kotla. Prednost sodobnih kotlov na olje je, da prinašajo ustrezno udobje, da imajo dobre izkoristke in da jih je možno dobro regulirati glede na potrebe ogrevanja. Te kotle proizvajalci priporočajo ob nadgradnji s solarnim sistemom in kadar je oljni kotel dopolnilni vir pri uporabi alternativnih obnovljivih virov energije.
Plin in elektrika
Zemeljski plin velja za bistveno cenejši medij, utekočinjen naftni plin pa za enega najdražjih energentov. Vseeno oba medija uporabniku zagotavljata maksimalno udobje in povzročata izjemno majhno onesnaževanje, prednost plinskih peči pa tudi, da jih lahko namestimo v kopalnico ali podoben prostor. Kondenzacijski plinski kotli so poleg tega zelo racionalni in dosegajo visoke izkoristke.
Zanimiv je problem, ki se pojavlja pri obnovah. V nekaterih objektih imajo stare plinske peči na prisilni vlek in skupni dimnik, zaradi česar se ponekod odločajo za zamenjavo starih peči z nakupom podobnih na atmosferski vlek. To je skregano z zdravo pametjo, saj so to peči, ki v sodobna stanovanja zaradi zrakotesnosti prostorov ne sodijo več. Edini pravi odgovor je obnova z nakupom peči na prisilni vlek, po možnosti kondenzacijske. Je pa tudi v tem sistemu zanimiva kombinacija z možnostjo uporabe dopolnilnega vira sončne energije, pri kateri večino sončne energije sicer izkoristimo za ogrevanje sanitarne vode v hranilniku, presežek pa se odda v ogrevalni sistem.
Zelo zanimiv sistem so tudi centralne električne peči podjetja Vailant, ki so oblikovane podobno kot plinske, njihova prednost pa je, da so še posebno primerne za etažno ogrevanje. S sekventnim prižiganjem ogrevalnih spiral so preprečili neželene šoke v električni mreži ob vključevanju in izključevanju, poleg tega pa ne potrebujejo dimnika in so cenovno dokaj ugodne. Na voljo so električne centralne peči z močjo 6 do 28 kW, za modele 6 in 9 zadošča enofazni priključek, za druge pa je nujen trifazni.
Biomasa
O toplotnih črpalkah pišemo več v posebnem članku, nekaj besed pa naj namenimo še kotlom na biomaso. V njih lahko kurimo polena, pelete ali sekance. Sistema za pelete in sekance sta lahko popolnoma avtomatizirana, slabost sekancev in polen pa je, da potrebujemo dokaj velik prostor za njihovo skladiščenje. Največja slabost peči na polena je, da jih je treba občasno nalagati, čeprav imajo sodobne peči s pirolizo dokaj velika kurišča, v katera naložimo polena. Kotel je priporočljivo kombinirati z zalogovnikom tople vode, tako da lahko deluje s polno močjo, presežke toplote pa odda v zalogovnik. Prednost kotlov na biomaso je tudi, da lahko zanje pridobimo subvencijo Eko sklada, kar te kotle naredi bistveno bolj konkurenčne v primerjavi z drugimi energenti. O kotlih na biomaso več v eni izmed prihodnjih številk. (hh)
