Kdor želi v teh dneh pomagati izčrpanim beguncem, naj spremlja objave humanitarnih organizacij in društev na njihovih spletnih straneh, še bolje pa na družabnem omrežju facebook, kamor večinoma vsi nemudoma sporočijo, kaj in kje potrebujejo. Bodisi gre za šotore bodisi za fizično pomoč prostovoljcev, ki so jo denimo potrebovali v humanitarnem društvu Adra včeraj dopoldne. Seveda pa se še naprej nadaljuje zbiranje materialne pomoči, ki jo bodo razdelili, kjer bo to treba. Tudi če bi se zgodilo, da na slovenskih tleh ne bomo več gostili večjega števila beguncev, so prepričani, da bodo že našli načine, da bo prišla do njih v drugih državah.
»Našo pomoč sproti prilagajamo potrebam,« je enoten odgovor humanitarcev, ki v takšnih izrednih razmerah, ki jih stalno spreminjajo tudi politične odločitve, zelo težko načrtujejo svoje delo že vnaprej. Ne glede na to pa dobrim ljudem svetujejo, naj se pri zbiranju materialne pomoči držijo seznamov na njihovih spletnih naslovih. Na ljubljanski karitas so nam povedali, da so trenutno z vodo dobro založeni, bi pa bolj potrebovali topla oblačila in športno obutev. Sploh moško in manjše številke.
Rdeči križ na drugi strani trenutno ne zbira oblačil, izjemoma oblačila za dojenčke, bodo pa tako kot vsi drugi zelo veseli suhe, trajne hrane, ki ne zahteva priprave (ribje konzerve, krekerji, žitne ploščice, suho sadje, oreščki in podobno), in higienskih pripomočkov od higienskih vložkov, mil do vlažnih robčkov in zobnih ščetk. V humanitarnem društvu Adra so včeraj na svoj seznam stvari za center v Gornji Radgoni umestili tudi nogavice in spodnje perilo, gele za britje in britvice, razkužila, obliže, šampone, kruh, namaze in čaj. Že ves čas so seveda dobrodošle spalne vreče, odeje, zbirajo tudi dežne plašče, zaradi nižjih temperatur pa bi potrebovali tudi zdravila, vitamin C in prehranske dodatke za krepitev imunskega sistema, saj je veliko beguncev prehlajenih.
Ljubljana je pripravljena
Že v soboto, ko je bilo skoraj povsem gotovo, da bodo morali begunce iz sprejemnih centrov ob meji napotiti tudi v prestolnico, je Mestna občina Ljubljana organizirala ureditev treh centrov s 410 posteljami: v Snaginem samskem domu na Poljanski cesti, športni dvorani za namizni tenis na Kodeljevem in stari osnovni šoli v Polju. »Ti namestitveni centri so zdaj še vedno pripravljeni, zaklenjeni in čakajo, če bi se pokazala potreba po dodatnih zmogljivostih,« je pojasnil Robert Kus, vodja občinskega oddelka za civilno zaščito, ki tesno sodeluje z območnim združenjem Rdečega križa, Zdravstvenim domom Ljubljana, službo za nujno pomoč, policijo in pristojnimi državnimi organi, ki pravzaprav tudi vse koordinirajo.
»Uskladili se bomo z državo glede na potrebe. Potrebujemo približno eno uro, da se pripravimo na sprejem beguncev. Še največ časa za to, da prostovoljci fizično pridejo od doma do nastanitvenih centrov,« je dodal Kus. Z odzivom prostovoljcev so doslej zelo zadovoljni. Že v soboto, ko so vzpostavljali centre, so ljudje prihajali in spraševali, ali potrebujemo pomoč, vendar, kot je pojasnil Kus, so se odločili za sistemski pristop. Prostovoljci morajo skozi usposabljanje Slovenske filantropije, saj želijo imeti na razpolago ustrezne profile ljudi z ustreznim znanjem o begunski problematiki in občutkom za delo z ljudmi.
Doslej so usposobili več kot 100 prostovoljcev, ki so v pripravljenosti, če bi jih potrebovali, vendar dosedanje izkušnje iz drugih nastanitvenih centrov kažejo, da se begunci v njih ne zadržijo več kot 12 ur. Navadno pridejo zvečer, prenočijo, nekaj pojedo, nato pa nadaljujejo pot, tako da niti ne bo potrebe po sicer načrtovanih športnih, izobraževalnih in drugih aktivnostih. Kljub temu pa vseeno načrtujejo nova usposabljanja, saj usposobljeni prostovoljci lahko priskočijo na pomoč ne le v Mestni občini Ljubljana, ampak tudi drugod, kjer bodo potrebovali pomoč. Ne nazadnje pa bo njihovo znanje dobrodošlo vedno, ko bo potrebna tovrstna nastanitev v državi, je sklenil Kus v upanju, da do izrednih situacij niti ne bi prišlo.
