Na ljubljanski univerzi bodo po napovedih rektorja dr. Ivana Svetlika z novo določbo v statutu od zaposlenih zahtevali, da si bodo morali za dodatno delo zunaj univerze pridobiti dovoljenje delodajalca, pogodb z naročniki pa ne bodo smeli več podpisovati sami. V njihovem imenu naj bi to počela univerza. Po novih določilih ji bo šel tudi del zaslužka profesorjev; kolikšen, bo določila delovna skupina. Kdo vse so njeni člani, ni znano, saj rektor imen zaradi morebitnih pritiskov ne želi razkriti.
Zaslužke bi kljub tveganjem radi omejili
Delovna skupina načrtuje še dodaten pravilnik o izogibanju konfliktom interesov, ki bo med drugim sankcioniral mešanje poslovnih in sorodstvenih vezi. Ne bi se torej smelo več dogajati, da bi zaposleni na univerzi pri projektih za podizvajalca najeli svojo lastno firmo ali firmo žene, brata, sina... Na vsaki fakulteti bodo pripravili tudi seznam dejavnosti, ki jih bodo smeli zaposleni opravljati le na matični fakulteti.
Kot pravi dr. Svetlik, bodo z internimi predpisi najverjetneje določili tudi, koliko smejo zaposleni sploh zaslužiti z dodatnimi posli. Za zdaj se ogrevajo za nemški model. Na tamkajšnjih univerzah dodatni honorarji profesorjev mesečno ne smejo preseči profesorjeve mesečne plače. »Le da plača rednega profesorja v Nemčiji znaša okoli 5800 evrov bruto, pri nas pa okoli 3000 evrov bruto«, dodaja Svetlik. Drugače imajo urejeno v južnoevropskih državah. Francoski profesorji zaslužijo denimo okoli 12.000 evrov bruto, toda to je vsa plača, dodatki za delo v raznih projektih niso predvideni. Pomembna novost v slovenskih pravilnikih bodo tudi sankcije. Profesorje, ki bodo kršili nova pravila, bodo lahko tudi odslovili.
Računajo na poštenost profesorjev
»Vseh zaposlenih sicer ne bomo mogli nadzorovati, računamo pa, da bodo sami prepoznali, kdaj so v konfliktu interesov in se temu izognili,« pravi rektor. Zneske zaslužkov bodo nadzorovale matične fakultete, na katerih so profesorji, ki dodatno delajo, zaposleni. Kakšni bodo odzivi profesorjev, ki so z dodatnimi honorarji zaslužili največ, ni težko napovedati. Svetlik se zaveda tveganja, da se bodo morda zaradi omejitev želeli posloviti od univerze in svoje znanje in sposobnosti prodajati po višji ceni od dovoljene. Vseeno upa, da se večina med njimi za takšno pot, ki bi lahko ogrozila kakovost dela na njihovi fakulteti, ne bo odločila.
Objava astronomskih honorarjev profesorjev na supervizorju, med katerimi je bila rekorderka prav nekdanja ministrica Stanka Setnikar Cankar – v 11 letih je poleg plače prejela dobrih 636.000 evrov, večino od ljubljanske fakultete za upravo, kjer je bila dekanka – je razkrila zmedo in pomanjkanje nadzora nad dodatnimi zaslužki profesorjev. Doslej poenotenih pravil in meril o tem, kolikšen delež na trgu pridobljenega prihodka zadrži fakulteta in kolikšen delež v obliki honorarja prejme izvajalec, ni bilo. Fakultetam je bilo skupno le, da je šel levji delež zaslužkov za honorarje profesorjem.
