Dober mesec dni po tistem, ko je vodstvo ljubljanske univerze napovedalo interni nadzor na fakultetah z ekstremnimi honorarji rednih profesorjev, še ni jasno, kje naj bi ga izvedli in kaj naj bi sploh iskali.
»Interni nadzor bo izvedla univerzitetna služba za notranjo revizijo, ki bo pripravila načrt revizije. Od načrta bo odvisno, na katerih članicah in na kakšen način se bo revizija izvedla. Ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih, kjer bo pomembno tudi, kakšne vrste nepravilnosti bodo ugotovljene, bomo ustrezno ukrepali,« je, ne da bi kar koli pojasnila, odgovorila pomočnica rektorja za splošno pravno področje Alenka Golobič. Kdo sestavlja službo za notranjo revizijo, ki jo vodi Nataša Miklavčič, prav tako ni znano.
Skrivnostna delovna skupina
Težava, na katero so opozorili primeri ekscesnih honorarjev rednih profesorjev, je namreč prav pomanjkanje poenotenih in jasnih pravil glede dodatnega dela in dodatnih zaslužkov. S tem naj bi se univerza po zagotovilu rektorja Ivana Svetlika ažurno spopadla. Delovno skupino, ki naj bi pripravila predlog pravilnika o dodatnem delu in zaslužkih rednih profesorjev (tudi v okviru svojih podjetij) ter načinu delitve sredstev, ki jih fakultete pridobijo na trgu, so že ustanovili, a, zanimivo, imen njenih članov ne želijo razkriti. »Delovno skupino sestavlja devet članov vodstva univerze z dekani,« je še zapisala Golobičeva, na poizvedovanje, kdo konkretno, pa nam na univerzi niso odgovorili, ker da želijo, da komisija »nemoteno opravi svoje delo«. Ker so med dekani – in v vodstvu univerze – tudi redni profesorji, ki so v preteklem desetletju prejemali visoke honorarje, nas je zanimalo, ali kot člani delovne skupine morda niso v navzkrižju interesov. Na univerzi so nam zagotovili, da »gre za osebe, ki so po zakonu odgovorne za zakonito poslovanje«. Za delo v komisiji honorarja ne bodo dobili.
Dostop do informacij zavračata tudi ljubljanska ekonomska fakulteta in fakulteta za upravo, ki smo ju zaprosili za vpogled v pogodbe, sklenjene z rednimi profesorji, ki so glede na objave na supervizorju prejeli najvišje honorarje. Na ekonomski fakulteti sta bila to dekanica dr. Metka Tekavčič in dr. Maks Tajnikar, na fakulteti za upravo pa nekdanja ministrica za šolstvo in znanost dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je zaradi tega tudi odstopila, ter dr. Mirko Vintar. Vodstvo obeh fakultet je vpogled v pogodbe, sklenjene med fakulteto in njenimi profesorji, zavrnilo, češ da so bile te sklenjene za naloge, ki niso sodile v obseg javne službe in se niso financirale z javnimi sredstvi, ampak so jih izvajali v okviru tržne dejavnosti. Ob tem velja spomniti, da sta tako računsko sodišče kot informacijska pooblaščenka ob objavi honorarjev zavzela načelno stališče, da so vsa sredstva, ki jih upravlja javna univerza oziroma fakulteta, ne glede na njihov izvor javna.
Ustavljene transakcije s KPK
S fakultete za upravo so nam sprva sporočili, da zahtevana dokumentacija obsega od 3000 do 4000 strani, za kar so nam želeli zaračunati približno 200 evrov, kolikor naj bi znašali stroški fotokopij. Pozneje so si premislili in zahtevo za vpogled v celoti zavrnili. V odločbi so zapisali, da je zaradi ugotovljenih nepravilnosti na supervizorju uprava za javna plačila »začasno prekinila izvajanje sporazuma o izmenjavi plačilnih transakcij s komisijo za preprečevanje korupcije, dokler informacijska pooblaščenka ne ugotovi, da izmenjava podatkov po sporazumu ni v nasprotju z veljavnimi predpisi«.
