Irena Vodopivec Jean, kandidatka predsednika republike Boruta Pahorja za viceguvernerko Banke Slovenije, ki je včeraj prestala prvo kadrovsko sito v državnem zboru, je bila med letoma 2006 in 2009 članica nadzornega sveta Abanke. Država jo je morala konec leta 2013 reševati s skoraj 600-milijonsko injekcijo. To odpira vprašanje, ali je članstvo Vodopivec-Jeanove v nadzornem svetu Abanke v času, ko je ta odobrila pomemben del slabih posojil, kljub njeni strokovnosti lahko ovira za položaj v vrhu regulatorja domačega bančnega sistema. »Mojega članstva v nadzornem svetu Abanke ne morem izbrisati. Priznavam objektivno odgovornost, a to je bilo drugačno obdobje,« pojasnjuje Irena Vodopivec Jean, ki je danes na Združenju bank zaposlena kot namestnica direktorja Franceta Arharja.
Vodopivec-Jeanova, ki jo je včeraj potrdila državnozborska mandatno-volilna komisija, je članica nadzornega sveta Abanke postala junija 2006. V njem je sedela skoraj tri leta. Na položaj je bila imenovana na predlog Zavarovalnice Triglav, ki jo je takrat vodil Andrej Kocič, in to iz kvote ministrstva za finance. Med nadzorniki Abanke je zamenjala Katjo Božič, ki je pred tem s položaja odstopila. V nadzorni svet Abanke je bila Vodopivec-Jeanova – spet na predlog Triglava - vnovič imenovana na skupščini leta 2008. Njegovi člani so bili še Tomaž Toplak (Kad), Miha Dolinar (Sava), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Janez Bohorič (Sava), Niko Trošt (Hit) in Uroš Rožič.
Odšla, ko je ministrstvo prevzel Križanič
Konec maja 2009, torej že v času vlade Boruta Pahorja, so se delničarji banke, med katerimi je bila tedaj že največja Sava, na skupščini seznanili z njeno odstopno izjavo. Za odhod iz nadzornega sveta se je, kot pojasnjuje, odločila zaradi zamenjave na vrhu ministrstva za finance, kjer je Andreja Bajuka zamenjal Franc Križanič. Že kmalu zatem je Abanka padla v težave. Leta 2011, v katerem je opravila kar za 174 milijonov evrov slabitev, je na ravni matične banke končala s skoraj 120 milijoni evrov izgube, med letoma 2012 in 2014 pa skupaj več kot 580 milijonov evrov. Za več kot 400 milijonov evrov bruto slabih posojil je Abanka prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med letoma 2005 in 2010 je Abanko vodil danes pokojni Aleš Žajdela.
»Ves čas sem se trudila delovati na podlagi zakona o bančništvu. Če bi kdo leta 2006, da bo vrednost zavarovanj za posojila tako padla, mu verjetno nihče ne bi verjel,« je včeraj na vprašanje o tem, ali je njena kandidatura za viceguvernerko lahko sporna zaradi njenega članstva v nadzornem svetu Abanka, odgovorila Vodopivec-Jeanova. »To je bil čas visoke, celo eksponentne rasti. Krediti bi morali biti ustrezno zavarovani, a je prišlo do hkratnega padca vrednosti papirjev in sesutja nepremičninskega trga. Če bi kdorkoli leta 2006 napovedal, da se bo zgodilo vse to, mu verjetno nihče ne bi verjel,« je dejala.
»Ni šlo za malomarnost ali lenobo, ampak okoliščine«
Kljub temu se pomembni del očitkov, vezanih na čas kreditne ekspanzije v bankah, ki jih je obvladovala država, nanaša na njihove nadzornike. Ti naj bi tako dopustili, da so banke menedžerjem in finančnim holdingom za dolgoročne projekte odobravala kratkoročna posojila, s čimer so velikokrat prikrivale njihov dejanski namen. Spet v drugih primerih naj bi posamezne uprave silili v povečanje tržnih deležev. »Če bi banke upoštevale zakon o bančništvu, do tega ne bi prihajalo. A odgovoren je tudi lastnik, saj imenuje uprave in nadzorne svete, ki morajo delovati skrbno in zakonito. To je seveda težko doseči, ker se v Sloveniji tako rekoč vsi med seboj poznamo. Posameznik mora imeti zelo visoke etične standarde, strokovnost in neodvisnost, da potegne ločnico med strokovnim delom in pritiski iz okolja,« je tako aprila za Dnevnik pojasnila viceguvernerka Mejra Festić, vodja posebne inšpekcijske skupine Banke Slovenije za preiskovanje nepravilnosti v slovenskih bankah. Z Banko Slovenije, ki je po oceni številnih prezrla napihovanje kreditnega balona v slovenskih bankah, je več let sodelovala tudi Vodopivec-Jeanova, saj je med letoma 2006 in 2011 vodila sektor za finančni sistem.
»Ni šlo ne za malomarnost in ne za lenobo, ampak splet okoliščin,« preteklo dogajanje v slovenskih bankah pojasnjuje Vodopivec-Jeanova. »Res je, da so bili s strani politike pogostokrat veliki pritiski za kreditiranje kakšnega podjetja, ker naj bi bile drugače ogrožena delovna mesta v posameznih regijah. A pavšalne trditve, da je bilo v bankah narobe vse, ne držijo. V Abanki nikogar ni bilo treba siliti k povečanju tržnega deleža, ker je kreditna aktivnost banke že brez tega hitro rasla,« je dodala. Je zaznala povezanost med Abanko in njenimi delničarji, recimo Zvon Ena Holdingom, nekoč četrtinskim lastnikom banke, ki je v njegovem stečaju prijavila za 58 milijonov evrov terjatev? »Vse kredite v zvezi s povezanimi osebami smo v skladu z zakonodajo obravnavali na nadzornih svetih,« je odgovorila. »V vsakem primeru se prakse iz bank ne smejo več ponoviti, ker ta država nima več milijard evrov za njihovo saniranje. Tudi zato je danes zaskrbljujoče spremljati izjave bankirjev o cenovni vojni,« je še dodala Irena Vodopivec Jean.
