V uradu predsednika republike Boruta Pahorja se bodo v prihodnjih dneh s predstavniki poslanskih skupin začeli usklajevati o imenu novega viceguvernerja Banke Slovenije, ki bo na tem položaju zamenjal Janeza Fabijana.
Po neuradnih informacijah bodo v kabinetu poslanskim skupinam v prvem krogu ponudili dva kandidata: namestnico direktorja Združenja bank Slovenije Ireno Vodopivec Jean in direktorja službe uravnavanja tveganj v Deželni banki Slovenije (DBS) Primoža Dolenca. Kot smo izvedeli, naj bi iz igre za viceguvernerski položaj že izpadla nekdanja vodja direktorata za finančni sistem na ministrstvu za finance in nadzornica NLB Katja Božič. Med imeni, ki jih bo kabinet predstavil poslancem, za zdaj prav tako ni ekonomista Igorja Mastena, ki se je omenjal kot mogoči kandidat. Ali bo predsednikov kabinet že v prvem krogu ponovno poskusil tudi z donedavnim direktorjem agencije Spirit Tomažem Klemencem, ki se je tako kot Fabijan in notranji revizor Banke Slovenije Primož Simončič spomladi prijavil na razpis za viceguvernerja, za zdaj ni mogoče uradno izvedeti.
Politika želi na vrhu Banke Slovenije nova imena
Gre sicer za prvo fazo preverjanja kandidatov, ki lahko v državnem zboru računajo na čim širšo podporo. Predsednik republike si zagotovo ne želi ponovnega neuspeha, ki ga je doživel s predlogom imenovanja Fabijana za nov mandat. Aktualni viceguverner in namestnik guvernerja Boštjana Jazbeca namreč v začetku julija v državnem zboru ni dobil potrebnih 46 glasov podpore, čeprav se je po predhodnih pogovor poslanskih skupin pri predsedniku republike zdelo, da bo podporo imel. Najglasneje so Fabijanu nasprotovali v SD in SDS. Morda so se tudi zato v predsednikovemu kabinetu tokratnega iskanja lotila previdneje. Med tipanjem razpoloženja v poslanskih skupinah bodo namreč te imele možnost predlagati tudi svoja imena. V uradu predsednika republike imen, ki krožijo v povezavi z imenovanjem novega viceguvernerja, ne želijo komentirati.
Prihajajoči novi krog izbiranja viceguvernerja je del širše zgodbe, povezane z mešanjem kart in razmerij na vrhu Banke Slovenije. Iz krogov blizu poslanskim skupinam je tako mogoče slišati, da želijo svet Banke Slovenije, ki ima pet članov, kadrovsko dopolniti s kandidatom, ki je neobremenjen z domačim bančnim regulatorjem, minulim delovanjem največjih slovenskih bank in njihovo sanacijo. Na to nakazuje tudi močna politična podpora državnozborskemu iskanju odgovornosti za domnevne nepravilnosti pri zadnji sanaciji bank, Jazbeca pa je branilo le Zavezništvo Alenke Bratušek.
Želi viceguvernerka na vrh združene banke?
Že marca prihodnje leto se mandat izteče viceguvernerjema Darku Bohnecu in Stanislavi Zadravec Caprirolo, o čemer bo moral guverner že sredi prihodnjega meseca obvestiti urad predsednika republike. Po neuradnih informacijah se Bohnec ne namerava potegovati za nov mandat, saj naj bi odhajal v službo v tujino. Drugačna je zgodba Zadravec-Caprirolove, ki je pristojna za sektor finančne stabilnosti in nadzora, velja pa za najvplivnejšo med viceguvernerji. Nanjo je skupaj z Jazbecem letelo največ očitkov, povezanih z zadnjo sanacijo bank in izbrisom njihovih podrejenih obveznic. Rdečo luč Fabijanu v državnem zboru je tako mogoče prepoznati kot napoved, kaj ob morebitni ponovni kandidaturi čaka preostale člane sveta Banke Slovenije.
Za zdaj ni mogoče preveriti informacij, da Zadravec-Caprirolova meri na položaj predsednice uprave Abanke, ki si bo do konca leta pripojila Banko Celje in s tem postala druga največja banka v državi. Aktualni predsednik uprave Abanke Jože Lenič je pred meseci dobil nov petletni mandat, pri čemer lahko njegov položaj morebiti zamajejo korenite spremembe v nadzornem svetu Abanke. Tudi to morda pojasni, zakaj se je Banka Slovenije nenavadno aktivno vpletla v kadrovanje v Abanki. Kot smo nedavno razkrili v Dnevniku, je nanjo naslovila dopis, v katerem je poudarila pomen uravnotežene regionalne zastopanosti v njeni upravi. S tem je pot do imenovanja (ne)hote pomagala utreti dosedanjemu predsedniku uprave Banke Celje Davorinu Leskovarju. V svetu Banke Slovenije sicer sedi še viceguvernerka Mejra Festić, a se ji mandat izteče šele januarja 2017.
